Dan slovenske hrane
Vsak tretji petek v novembru je dan slovenske hrane. Glavni namen tega dneva je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Osrednji dogodek dneva slovenske hrane pa je tradicionalni slovenski zajtrk
Eden izmed namen razglasitve dneva slovenske hrane je, po besedah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, tudi ohranjanje čistega in zdravega okolja ter ohranjanje podeželja, čemur služi hrana iz lokalnega okolja.
Ali slovenska lokalna hrana res skrbi za ohranjanje čistega in zdravega okolja? To bi lahko rekli deloma zgolj za eko hrano rastlinskega izvora, ne pa tudi za hrano živalskega izvora. Množična živinoreja, njen proizvod pa so meso, mleko in jajca ter izdelki iz njih, je namreč za okolje izjemno neprijazna. Zelo namreč onesnažuje tla, vodo, zrak in rastline. Ena izmed zadnjih raziskav (revija Science) razkriva, da sta mesna in mlečna industrija odgovorni za 60 odstotkov vseh škodljivih plinov. Neka druga raziskava (univerza v Oxfordu) pa pravi, da če bi opustili meso, bi se lahko učinek škodljivih plinov zmanjšal za kar 73 odstotkov. Če bi bili vsi ljudje vegani, bi se lahko globalna raba zemljišč za prehrano zmanjšala za 75 odstotkov, še menijo raziskovalci v Oxfordu. »Če na zemlji, kjer bi lahko pridelali sto gramov proteinov, pripravljenih za človeško prehrano, najprej vzgojimo rastlinsko krmo, s katero nato krmimo govedo do zakola, na koncu iz vse te zemlje, krme in truda dobimo le štiri grame proteinov živalskega izvora. Verjetno se boste strinjali, da je taka izguba gromozanska. Najmanjša izguba je pri jajcih, a tudi tam je kar 40-odstotna,« je na spletni strani Financ zapisal prof. Valentinčič iz Ekonomske fakultete v Ljubljani. Zapisal je še, da bi lahko v Sloveniji vsako leto s prehodom na veganstvo prihranili oz. ustvarili za nekaj manj kot 1,5 milijarde evrov vrednosti.
Ob vsem navedenem je zadeva zelo jasna. Živinoreja je izjemno škodljiva, in to ne samo za naravo, temveč tudi za živali – med drugim vsako leto namreč po svetu desetine milijard živali po velikem mučenju na farmah umre grozljive smrti. Ali je uničevanje narave in morjenje živali etično in del kulture? Podnebne spremembe, ki prehajajo v podnebne katastrofe, so žetev človeštva, ki je s svojim uničevanjem živali in narave postavilo vzroke za te katastrofe. Kar seješ, to žanješ!
Če je živinoreja izjemno škodljiva, kaj je potem mogoče reči za njene proizvode? Ali so ti škodljivi ali neškodljivi? Ali je hrana iz lokalnega okolja res kakovostna, če prihaja iz dejavnosti, ki je izjemno škodljiva, pa čeprav ima značaj lokalne? Ali so torej meso, mleko, jajca in njihovi proizvodi, ki izvirajo iz lokalne živinoreje, neškodljivi in kakovostni? Če živila živalskega porekla povzročajo civilizacijske bolezni oz. so rizični faktor za te bolezni, kar je že dolgo dokazano in znano, ali to ne velja tudi za te proizvode iz lokalnega okolja? Če velja, ali je potem takšna hrana res kakovostna? Ali pa je pot v bolezen! Ali pa so ti proizvodi iz lokalnega okolja po kašnem čudežu zdravi in kakovostni!
In država. Namesto da bi podpirala vegansko prehrano, predvsem eko, v besedah in celo s subvencijami podpira uničujočo živinorejo, tudi lokalno. V škodo celotne družbe in narave. Komu služi država? Uničevalnim lobijem ali ljudem?
