Gozd in živali po odpravi lova

Gozd in živali po odpravi lova

Prepovedi lova bi sledili specifični okvirni in pomožni programi, ki organizmom v gozdu in na polju nudijo smiselno pomoč. Ti programi bodo v nadaljevanju pobliže predstavljeni. Na začetku morajo naravi in živalim biti omogočeni pogoji, ki omogočajo dolgoročno naravno in stabilno ravnotežje. Ne smemo pozabiti, da se naši gozdovi in ostala narava nahajajo zaradi rednega lova in komercialnih namenov v povsem nestabilnem stanju.
V tej zelo zgoščeni predstavitvi so lahko vključeni na začetku le najpomembnejši aspekti.

Programi obrobja gozdov
Z določenim in specifičnim programom obrobja gozdov se začne prva stopnja te akcije: V bližini pogozdovalnih in področij pomlajevanja gozdov bo v skupaj s sodelujočimi kmeti pričet program za in na robu gozda. Na robu gozda, kjer v prihodnosti ne bo lova, ostanejo na začetku deli njiv in polja neobdelani, to pomeni, da se bo vršilo pridelovanje, toda brez letine. To je pomembno predvsem v tako imenovanem prehodnem obdobju, ker je sestavo gozdov možno spremeniti znatno počasneje kakor velikost živalskih populacij.
Zato je potrebnih nekaj takojšnjih pomoči: Tako bo porabnikom prve stopnje (rastlinojedom) omogočeno naravno hranjenje in dodatno hranjenje lahko odpade. Če to iz strukturnih vzrokov ni možno, (na primer mejoč vinograd), bo divjim živalim urejena alternativna ponudba hrane.

Naravna zaščita pred posaditvami
Kljub temu lahko posaditve dodatno zaščitimo: Neuporabna brsteča in odmrla drevesa oziroma deli dreves so na začetku postavljena kot živa meja in naravne prepreke okoli novih posaditvenih področij (Benjeshecken). Tako v gozdu ne ostane samo biomasa, ampak je ptičem, ki se prehranjujejo z insekti, ponujena možnost gnezdenja. Ta naravna ovira ne bo pred neposrednim »dostopom« ščitila zgolj mladih dreves, ampak bo pred močnim vdorom insektov (skozi ptičjo populacijo) ščitila vsa drevesa. Odnos med stroški in učinkom je tudi tukaj lahko uvrščen med izredno ugodne.

Naravna sukcesija
Goloseki v gozdovih bodo povsem preprečeni in sečnja bo le še delna. Pogozdovanje bo se vršilo kolikor je le možno v skladu z naravnim okoljem, to pomeni z raznovrstnostjo dreves in prilagoditvijo. Ob drevesih bo z upoštevanjem naravnih rastlinskih skupnosti uvajano tudi grmičevje in zelene rastline. Te akcije bodo izpeljane tudi pri obstoječih monokulturah, mnogo pred tem, ko bo »plantaža« povsem dozorela. To omogoča sukcesivno spremembo starostnih in vrstnih struktur v gozdu in hkrati ojača odpornost proti raznim škodljivcem, oziroma prepreči njihovo širjenje.
Sukcesija na že obstoječih golosekih bo vzpodbujana s smiselnim uvajanjem naravnih vrst. Ker so tudi v tem primeru zaželene različne starostne strukture, mora ta proces biti smiselno spremljan dlje časa. Tako v prihodnosti ne bo več plantažnih gozdov, temveč naravne mešanice mladih in starih kot tudi iglastih in listnatih dreves. Med njimi raste zmeraj grmičevje, na robovih živih mej, zelišča, mahovi in praprot se bodo uveljavili glede na svetlobne in talne razmere. Število vrst v flori in favni se bo na ta način spet stabiliziralo in s časom celo naraslo.

Povezovanje biotopov
Na povečanje števila vrst ugodno vpliva povezovanje gozdnatih površin, kajti število vrst je zmeraj odvisno od velikosti življenjskega prostora. Življenjski prostori (biotopi) kot gozdnate površine, travniki in polja so medsebojno povezani s živimi mejami in gozdnimi otočki. Majhne goščavice na poljih divjim živalim, kot so zajci, fazani, jerebice, dihurji, lisice in mnoge vrste ptičev nudijo zavetje, hrano in brloge. Razmere na otočkih so ključne. Povezovanje posameznih gozdnih območij živalim ne nudi le zaščite, ampak bo zmanjšala tudi možnost nesreč, predvsem prometnih.
Z divjimi prehodi in zaščitnimi rastlinami bo omogočena naravna razširjenost in migracija vseh vrst. Ker pritisk zaradi lova živali ne bo več travmatiziral, ga bo divjad zapuščala redkeje kakor danes. Urbanizirano okolje bo izgubilo pomen in privlačnost in ne bo več služilo kot zavetje.

Naravno poljedelstvo
V sklopu agrarnih reform bo vzpodbujan prehod od ustaljenih k naravnim oblikam pridelovanja. S postopnim oddaljevanjem od »kemičnih gorjač« kot tudi zastrupljanja tal in podtalnice z gnojnico masovne živinoreje se bodo postavljeni temelji za regeneracijo tal in mikroorganizmov. Poljske cvetlice in zelišča živalim nudijo hrano in zaščito ter zemlji senco. Polja se bodo lahko obnovila v enem letu, ko bo polje mirovalo. Tudi za živali je to mirovanje pomembno, saj bodo lahko v rastlinju na polju nemoteno živele. Agrarno gospodarstvo si bo opomoglo s sprehodom od cenene masovne proizvodnje na pridelovanje hrane vrhunske kakovosti.

Naravno uravnavanje populacije
S prenehanjem človeškega lova se bodo vrste naravnih plenilcev v gozdu in na poljih (lisice, kune, podlasice, dihurji…) spet okrepile, to pomeni, da normalno vedenje in razmere regulirajo število potomcev in obsežno širjenje bolezni je preprečeno (tudi kontrolirana zdravljenja so učinkovitejša). Tako se ponovno vzpostavi naravna prehrambena veriga. Porabniki prvega reda, tudi miši in majhni bodo spet pokazali normalno velikost vrste in nihanja v mejah normale. Po naravni poti preminule živali bodo brez težav odstranjene od naravnih plenilcev. Zdravstvena nevarnost za divjad, ki izhaja iz umetno nastavljenih mrhovin bo v tem primeru odpadla. V tem trenutku prekomerno število divjadi se bo pod vplivom stresorjev reguliralo, na primer: število posameznih živali na posameznem območju vpliva na hormonsko sliko in s tem na fertilnost. Pod temi pogoji spet prisotni “naravni nasprotniki” tudi dodajo svoj delež.

Print Friendly, PDF & Email
close

Naročite se na naše e-novice

close

Naročite se na naše e-novice