Krave kot mlečni stroji živijo v straniščih!?

Krave kot mlečni stroji živijo v straniščih!?

Pred kakšnimi 50 leti je krava dajala približno 1300 litrov na leto, sedaj daje tudi 15000 litrov na leto, kar omogočajo (genetsko manipulirani) rasni hormon, ki ga kravi umetno vbrizgajo in druge substance, s katerimi zelo povečajo mlečnost krav. Postale so stroji. V ZDA je približno 10 milijonov krav mlekaric. Vsako leto jih zakoljejo približno tri milijone, skupaj s pol milijona njihovih telet. Tako je mlečna industrija tesno povezana z mesno. Desetine milijonov krav mlekaric jih je še po drugih delih sveta. Veliko mlekaric se skoti na velikih mlečnih kmetijah. Takoj jih ločijo od matere in jih redijo približno do 18. meseca, nato jih umetno osemenijo. Že pred tem jim odstranijo rogove in na uhelj pripnejo oznako, v nekaterih državah jim odstranijo tudi večino repa. Te postopke praviloma opravljajo brez anestetika. Devet mesecev pozneje krave povržejo. Takoj jim odvzamejo teličke, nato pa jih večkrat na dan pomolzejo. Da bi nepretrgano dajale mleko, jih je treba osemeniti enkrat na leto, to pomeni, da so večino časa breje.

Mnoge krave živijo v ozkih prostorih, kjer se niti dobro obrniti ne morejo in v blatu ter lastnih iztrebkih, torej na stranišču. Zaradi nenaravnih posegov in drugih zlorab krave doživljajo hud stres in mnoge so bolj ali manj stalno bolne. Njihova vimena lahko tehtajo tudi do 50 kg, molzni stroji povzročajo poškodbe na koncu seskov. Pojavljajo se bakterijska vnetja na vimenu, ki so boleča. Vime oteče, postane trdo, vnetje se razširi, patogeni mikroorganizmi gredo v mleko. Tudi sklepi otečejo, pogosto so zadnje noge hrome. Neka slovenska krava je v svoji skoraj 10-letni laktaciji dala skupaj 120.000 kg mleka ali petkrat več od povprečja mlekaric rjave pasme. Stotine mlijonov ton mleka se vsako leto proizvede po svetu.

Da lahko ima krava mleko, mora imeti mladiča. In tega mora imeti vsako leto, da proizvede čim več mleka. Že po nekaj mesecih je krava spet umetno oplojena, s čimer se pripravi teren za novega mladiča in s tem za novo mleko. In to leto za letom. Naravna življenjska doba krave je med 20 in 25 let, krave mlekarice pa živijo približno pet let, nato pa jih zaradi onemoglosti oz. nedoseganja planirane mlečne produkcije in s tem finančne nekoristnosti odpeljejo v klavnico. Umor živega bitja kot zahvala za neutrudno delo več let! To je prava podoba človeštva! Neverjetna sebičnost in zločinskost! Ta se kaže tudi v tem, da kravi ukradejo njenega otroka, saj ga od nje ločijo že v nekaj urah po rojstvu. Telički gredo ponavadi v zakol, ko dosežejo klavno težo, telice pa vzrejajo v stroje za proizvodnjo mleka ali jih uporabijo za druge namene, ki prinašajo dobiček. Vse za dobiček, tudi preko trpljenja živih bitij in njihovih trupel!

Krava najde svojega mladiča med tisoč drugimi telički. Ko kravi odvzamejo otroka, ga ta pogosto kliče. Doji ga od 6 do 12 mesecev, toda izgubi ga že po nekaj urah. Ali si je mogoče predstavljati trpljenje kravje matere, ko ostane brez svojega otroka? Človek kravi ukrade njenega otroka zato, da si prisvoji nekaj, kar ne potrebuje, ni njegovo in je še nezdravo. Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim, izhaja iz zlatega pravila. Katera človeška mama si želi, da bi ji odvzeli otroka takoj po rojstvu in ga ne bi več videla? Kdo si želi, da takoj po rojstvu izgubi svojo mamo? Kakšno neizmerno trpljenje doživlja teliček, ki je ločen od svoje mame? Kako ga je strah v peklenskih prostorih, kjer se je znašel. Marc Bekoff, zaslužni profesor ekologije in evolucijske biologije pravi, da živali zaradi takega ravnanja zelo trpijo. »Krave so sesalci. Njihovo čustveno življenje je bogato in globoko, čutijo bolečino in stisko. Morda so njihova čustva drugačna od človeških, a ko materi na silo odvzamejo tele, je to za oba nedvomno grozljivo. Krave doživljajo stres in so travmatizirane.« Skoraj gotovo je, da mlekarice trpijo bolj od krav, ki jih redijo za zakol, saj mora vsaka mlekarica prenašati leta stisk, preden jo zakoljejo, dodaja. Zato je še toliko bolj nerazumljivo, da mnoge matere človeške vrste na veliko pijejo kravje mleko oz. uživajo mlečne izdelke in tako s svojim povpraševanjem po teh izdelkih omogočajo mlečno industrijo in s tem neizmerno trpljenje krav in njihovih mladičev. Materino mleko ni samo prehrana za mladiča, temveč tudi zelo pomembna psihološka oz. duševna vez med materjo in njenim otrokom, kajti otroku daje tudi toplino, ljubezen in varnost.

Mleko s svojimi izdelki je velik posel. Za priljubljenim živilom se skriva milijarde dolarjev vredna industrija, ki dobiček ustvarja na račun okolja, živali, ljudi in javnega zdravja. Praktično na vsaki mlečni embalaži, v vsakem oglasu za mlečne izdelke so slike »srečnih« krav. Toda te slike so prevara, saj velika večina krav mlekaric ni srečnih. Kako naj bo trpeče bitje srečno?

Bolje se godi kravam, ki se pasejo na prostem in tam preživijo velik del leta. Toda tudi one so stroji za mleko. Skrbniki jim nudijo boljše pogoje samo zato, da je mleko »kakovostnejše«. Ne zaradi njih samih, temveč zaradi dobička. Ali so tudi one srečne, kot kažejo slike na embalaži mleka? Malo verjetno! Zato je v principu tudi bio mleko ista stran medalje kot mleko, ki ni bio.

Print Friendly, PDF & Email
close

Naročite se na naše e-novice

close

Naročite se na naše e-novice