Odprava živinoreje
Okolje je vedno bolj onesnaženo. Viri tega onesnaževanja so različni. Gre za industrijo, promet, naselja, kmetijstvo, gozdarstvo, oskrbo z energijo in drugo. Problemi okolja so globalni, kajti posledice onesnaževanja okolja ne poznajo meja. Zato onesnaževanje okolja v Sloveniji lahko vpliva na okolje in družbo drugje in seveda obratno: onesnaževanje izven meja Slovenije lahko vpliva na okolje in družbo v Sloveniji. Zato je problem onesnaževanja okolja nedeljiv.
Posebno vlogo v onesnaževanju okolja ima množična živinoreja. Posledice te živinoreje na okolje, in seveda tudi družbo kot takšno, so izjemno hude, gledano globalno, kar v principu velja tudi za Slovenijo. Živinoreja proizvaja hrano za ljudi. Vendar pa ima meso svojo alternativo in to je vegetarijanstvo, prav tako imajo svojo alternativo skupaj meso in druga živila živalskega izvora in to je veganstvo. Dokazano je, da je meso rizični faktor za mnogo civilizacijskih bolezni, kar velja v principu tudi za ostala živila živalskega izvora, predvsem mleko.
Da ima hrana, ki izvira iz živinoreje svojo alternativo, ki je celo bistveno bolj zdrava in bistveno manj onesnažuje okolje oz. uničuje družbo, dokazuje, da hrana, ki izvira iz masovne živinoreje za ljudi ni nujno potrebna oz. sploh ni potrebna. To pa pomeni, da lahko človek živi tudi brez nje.
Zato se lahko množične živinoreja brez kakšnih koli posebnih škodljivih posledic za zdravje ljudi odpravi. Za vse tiste, ki bi zaradi tega izgubili delo, se pripravijo programi prestrukturiranja, kot je to pri drugih dejavnostih, ki propadajo. Seveda pa bi bilo treba pri teh programih gledati na to, da nihče ne bi bil na slabšem kot prej, za kar bi lahko bil po potrebi ustanovljen poseben fond. Nasprotno, dobro bi bilo, da so ljudje oz. delavci zaradi odprave živinoreje na boljšem kot prej, saj bo zaradi tega prej ali slej na boljšem tudi celotna družba, vključno za naravo oz. planetom Zemljo.
Odprava živinoreje oz. množične živinoreje ni samo pomemben ukrep za zdravje ljudi, temveč pomeni tudi zelo pomemben ukrep za varstvo okolja oz. narave. Seveda pa je odprava množične živinoreje zelo pomemben ukrep zaščite živali, saj so le-te največje žrtve živinoreje. Vsako leto namreč človek zakolje okoli 70 milijard živali, trpljenje farmskih živali za časa življenja in v klavnicah pa je neizmerno. Mučenje živali po ustavi ni dovoljeno (72. člen).
Zaradi vsega navedenega je treba čim prej odpraviti živinorejo, in sicer tako, da se ta dejavnost prestrukturira s pomočjo javnih sredstev ob istočasni ustanovitvi javnega sklada za pomoč prizadetim subjektom. Nihče od prizadetih zaradi odprave živinoreje ne bi smel biti na slabšem, še bolje pa bi bilo, da bi vsi bili na boljšem kot pri živinoreji. V tem primeru bo namreč manj odpora glede odprave živinoreje
Postavi se vprašanje, kam z živalmi s farm, ko se odpravi živinoreja. V prvi fazi se odpravijo samo klavnice, živali pa se ne zakoljejo, temveč se zanje poskrbi na farmah, kjer so ali pa se jih razseli kam drugam. Za oskrbo teh živali se uporabijo javna sredstva, s katerimi se plača tudi ljudi, ki bodo za te živali skrbeli do njihove naravne smrti. Na ta način bo nastalo mnogo novih delovnih mest, kar bo pomenilo tudi zmanjšanje brezposelnosti. Sredstva za prestrukturiranje živinoreje se lahko dobijo tudi tako, da se jih odvzame vojski.
Odprava živinoreje lahko pripomore k ohranjanju naravnega bogastva, kar je eden izmed bistvenih pogojev za skladen civilizacijski in kulturni razvoj ter za zdravo življenjsko okolje v Sloveniji, o čemer govori slovenska ustava v členih 5 in 72. Odprava živinoreje pomeni tudi odpravo velikega dela mučenja živali, ki se dogaja v množični reji.
Vedno glasnejše so zahteve po družbeno odgovornem ravnanju. Družbeno odgovorno ravnanje se ne kaže npr. samo v pravilnem ravnanju z odpadki, temveč gre za mnogo širšo odgovornost. Eden izmed pomembnih elementov te odgovornosti je tudi odgovornost države, ki bi z ukrepi za odpravo živinoreje dokazala, da razume to odgovornost in da ji je mar tako za ljudi kot živali.
