O ribolovu
V slovenskih vodah živi veliko število sladkovodnih morskih vr
st rib. Vsako leto v Sloveniji ribiči v morskih in sladkih vodah pomorijo milijone rib in drugih morskih organizmov. Milijone in milijone nedolžnih bitij je v Sloveniji žrtev krutega človeka. Še mnogo več rib in drugih morskih organizmov pa je žrtev krutega človeka po vsem svetu. Tukaj gredo številke umorjenih živali v tisoče milijard vsako leto.
Nesporno je dokazano, da živali čutijo bolečino, to je dokazano tudi za ribe, ki občutijo tudi stres. V neki raziskavi Roslin Instituta Univerze v Edinburgu so odkrili, da imajo mavrične postrvi na glavi 58 receptorjev za bolečino. To pomeni, da ta riba na 58 mestih reagira na najmanj en bolečinski dejavnik. Ribe torej čutijo bolečino, imajo pa zelo malo možnosti, da to bolečino izrazijo. Nekateri zaradi tega mislijo, da ribe ne čutijo bolečin. Znanstveniki poročajo, da je odziv rib na bolečine tudi stres in zibajoče gibanje, ki je podobno gibanju ob stresu pri sesalcih. Ribe doživljajo bolečino podobno kot sesalci. Ribe se naučijo izogibati bolečinam kot ostale živali, kar pomeni, da je to dejanje zapomnjeno dejanje, ki se spreminja glede na okoliščine.
Za ribe velja tudi to, da lahko trpijo zaradi strahu in slutnje pred fizično bolečino. Ribe so zakrulile, ko so dobile elektrošok, je bilo ugotovljeno v neki raziskavi, kasneje pa so začele kruliti takoj, ko so zagledale elektrodo, torej so slutile trpljenje. Dr. Pereira z Univerze v Oxfordu pravi, da so ribe zelo sposobne učenja in pomnjenja in posedujejo mnogo spretnosti, ki bi marsikoga presenetile. Ribe čutijo bolečine podobno kot psi, muce in druge živali, saj imajo tudi živčne prenašalce, kot so endorfini za lajšanje trpljenja. Ti obstajajo seveda samo zato, da lajšajo bolečine. Bolečinski sistem pri ribah je, gledano anatomsko, psihološko in biološko enak kot pri pticah in drugih živalih. Študenti biologije vedo, da imajo ribe živce in možgane, ki zaznavajo bolečine. Tudi kozice in jastogi čutijo bolečine. Ribe in seveda tudi drugi organizmi so torej živa bitja, kot je to človek.
Dr. Hopkins iz Alabame pravi, da je bolečina, ki jo občuti riba na trnku, kot »vrtanje pri zobozdravniku v nezaščitena območja brez anestetika. Škotski raziskovalci so dokazali, da trnek povzroči ribam bolečino, ki je primerljiva z bolečino pri poškodbi očesa pri sesalcih. Dr. Michael Fox pravi, da bi moralo biti obnašanje rib dokaz za njihovo trpljenje, saj se borijo in si prizadevajo uiti, ko jih lovijo na trnek ali mrežo, s čimer jasno kažejo, da imajo voljo do preživetja.
Ribolov je nepotreben. Ribe ni potrebno loviti za prehrano, saj lahko človek na področju prehrane dobi vse, kar potrebuje za življenje iz rastlinskih virov. Še več. Dokazano je, da so ribe rizični faktor za mnoge bolezni oz. za zdravje ljudi. Vsebujejo namreč t.i. zli holesterin, ki povzroča tveganje za arteriosklerozo in srčni infarkt. Prav tako omega 3-maščobne kisline, ki so v ribah, če se uživajo v prekomernih količinah, zvišujejo tveganje nastanka metastaznih tvorb pri obolelih zaradi tumorjev. Zdravniki Univerze v Norwichu dokazujejo, da lahko uživanje rib celo hitreje vodi v smrt. Znanstveniki so preiskali 3114 oseb s predhodnimi poškodbami srca, ki so v velikih količinah uživali omega 3 maščobne kisline in namesto, da bi ozdraveli, so povečano umirali za infarktom. Očitno uživanje rib ne ščiti pred boleznimi, temveč deluje ravno obratno – povzroča bolezni in mnogokrat celo predčasno smrt. Sicer pa, kako naj takšno brezsrčno dejanje, ko se umori milijarde in milijarde rib, da so morja skorajda prazna, ščiti človekovo srce pred boleznimi? Eskimi so znani kot največji uživalci rib – tudi v svetovnem merilu imajo najvišjo stopnjo osteoporoze. Uživanje rib vodi tudi v zakisanost telesa, kar ustvarja podlago za nastanek raznih bolezni. Mnoge ribe vsebujejo tudi veliko strupov iz okolja, pa tudi živega srebra kot tudi dioksina. Ta zadnji je eden izmed najmočnejših povzročiteljev raka. Slabi imunski sistem, privede pa lahko do poškodb jeter in centralnega živčnega sistema.
Ribolov za družbo ne more imeti koristnih posledic, kajti koristna je lahko samo tista posledica, ki je koristna za vse dele družbe oz. vsaj za večino. Namerno jemanje življenja zaradi egoističnih namenov ne more imeti za pozitivnih oz. koristnih posledic, kajti ubijanje je uničevanje in ne ohranjanje. Ker je država po 5. členu ustave dolžna skrbeti za ohranjanje naravnega bogastva, ribe in drugi morski organizmi pa so del tega bogastva, ribolov pa je uničevanje in ne ohranjanje, je jasno, da bi država morala prepovedati oz. odpraviti ribolov. Kar seješ, to žanješ, velja tudi pri ribolovu.
Obstaja več vrst ribolova: sladkovodni kot športni, morski kot komercialni ali prostočasni in ribogojstvo. Vsem je skupno to, da gre za mučenje živali in umiranje le-teh v hudih mukah. Če je država kulturna in civilizirana, potem ribolov nima mest v njej!
