Živali, meso in Hipokratova prisega

Živali, meso in Hipokratova prisega

Na sodišču se je pred nekaj leti končalo prvostopenjsko sojenje staršema, ki naj bi zaradi malomarnosti povzročila smrt svoje takrat še ne enoletne hčerke. Ta primer je že od vsega začetka vzbudil pozornost, saj sta bila starša takrat vegana. Čeprav vzrok smrti še ni bil znan, so mnogi zdravniki za otrokovo smrt takoj okrivili vegansko prehrano, tudi v samem sodnem postopku je izvedenec govoril o tem, da bi moral otrok po šestih mesecih začeti jesti mesne kašice in da je mleko matere veganke primerno za otroka le ob ustreznih prehranskih dopolnilih. Uradna medicina se v zadnjem času torej ni spremenila, saj je tudi v tem sodnem postopku napadla vegansko prehrano samo po sebi kljub temu, da je bil vzrok smrti pljučnica.

Marsikdo se sprašuje, zakaj ima medicinska doktrina še vedno negativen odnos do veganstva? Kaj tiči zadaj? Komu služi takšen odpor do prehrane, za katero je znanstveno dokazano, da je sama po sebi neškodljiva, primerna za vse starosti in da ima velike prednosti pred mešano prehrano. Ne samo zdravstvene, temveč tudi ekološke in moralno-etične. Zakaj ne »pokoplje« hrane živalskega porekla, za katero stotine raznih študij in raziskav dokazuje izjemno škodljivost, saj povzroča veliko število civilizacijskih bolezni, zaradi katerih trpi in umira milijone ljudi? Trpijo in umirajo pa seveda tudi milijarde živali!

Dejstvo je, da hrana živalskega izvora s svojimi boleznimi omogoča zdravnikom mnogo dela. Več mesa, mleka, jajc in proizvodov iz njih pomeni več bolezni in več dela za zdravnike pa tudi za farmacevte. Če ljudje preidejo na vegetarijansko in vegansko prehrano, se slika obrne in bolezni je vedno manj. To pa ogrozi uradno medicino, ki glede prehrane temelji na prehrani živalskega izvora. Ne samo ogrozi, veganska prehrana je lahko celo neke vrste »grobar« uradne medicine. Zato ta stalno napada vegane in proglaša vegansko prehrano za bolj ali manj škodljivo. S podpiranjem veganstva bi si medicina torej žagala vejo, na kateri sedi. Takšno ravnanje uradne medicine je seveda v skladu s Hipokratovo prisego, po kateri bolniki niso na prvem mestu, temveč so tam zdravniki. To izhaja iz dejstva, da prvi trije členi te prisege govorijo o zdravnikih, bolnik pride na vrsto kasneje. Zdravniki morajo sprva poskrbeti zase, pri čemer jim pomaga prehrana živalskega izvora, ki jim »lifra stranke«, šele nato pride na vrsto bolnik. Temu pa svetujejo, naj v glavnem uživa npr. meso, saj da je v principu neškodljivo, s čimer si zagotovijo še več dela. Kajti bolnik lahko postane še hujši bolnik.

Kakšno zvezo pa imajo živali in Hipokratova prisega? Veliko! Ker morajo zdravniki po tej prisegi sprva poskrbeti zase oz. za nadaljevanje svojega rodu, pri tem pa jim z boleznimi pomaga tudi prehrana živalskega izvora, saj jim, kot že navedeno, prinaša obilo dela in s tem »reprodukcijo« stanu, je jasno, da omenjena prisega zelo vpliva na položaj živali. Več mesa, mleka … ter njihovih proizvodov, več mučenja in smrti živali. Če bi bil na prvem mestu Hipokratove prisege bolnik in ne zdravnik, tega po vsej verjetnosti ne bi bilo. Ker bi zdravniki gledali na koristi bolnika in ne na svoje ter bi mu zato svetovali vegansko prehrano in ne prehrane živalskega izvora.

Dejstvo je, da je Hipokratova prisega za živali uničujoča, saj vsaj posredno napeljuje k mučenju in ubijanju živali, ko zdravniki za »reprodukcijo« svojega stanu uporabljajo tudi prehrano živalskega izvora, ki jim prinaša »stranke«, ubija pa živali. Koliko zdravnikov se tega sploh zaveda?

Print Friendly, PDF & Email
close

Naročite se na naše e-novice

close

Naročite se na naše e-novice