Znane osebnosti o uživanju mesa
Johann Wolfgang von Goethe, (1749 – 1832), nemški pesnik:
Religiozno spoštovanje vsega, kar je med nami, zajema seveda tudi živalski svet in nalaga človeku dolžnost, da sobitja, ki so pod njim, spoštuje in varuje.”
Pitagora (6. stol. pr. Kr.), grški filozof, matematik:
“Vse, kar človek stori živalim, pride spet nazaj na človeka. Kdor govedu z nožem prereže vrat in ob mukanju ostane gluh za strah, kdor lahko hladnokrvno zakolje kričečega kozlička in kdor poje ptico, ki jo je sam hranil – kako daleč je tak človek od zločina?”
“Zemlja bogato in obilno podarja miroljubno hrano. Nudi vam jedi, ki niso obremenjene z umori in krvjo.”
Jean Paul (1763 – 1825), pesnik:
“Pravični Bog! Iz kolikih mučeniških ur živali sestavi scmari človek eno samo praznično minuto za svoj jezik!”
Georg Bernhard Shaw (1856 – 1950), irski dramatik, Nobelov nagrajenec 1950:
“Živali so moji prijatelji in jaz svojih prijateljev ne jem!”
“Dokler bodo ljudje potujoči grobovi umorjenih živali, ki so jih sami pobili, tako dolgo bodo vojne na tej zemlji.”
Wilhelm Busch (1832 – 1908), nemški pesnik in slikar:
“Resnična človeška kultura bo nastala šele takrat, ko ne bo samo ljudožerstvo, temveč uživanje vsake druge vrste mesa, veljalo za kanibalizem.”
“Dokler se bliska nož in krulijo svinje, se pač tega poslužujemo, kajti vsak si misli: ‘Čemu potem svinja, če je ne smem pospraviti?’ In vsak se muza in žre kot kanibal, dokler nekoč ne reče šunki iz Westfalije: ‘Fuj, hudič’.”
François Voltaire (1694 – 1778), francoski razsvetljenec, filozof in pisatelj:
“Gotovo se nam strahotno prelivanje krvi, ki se neprestano dogaja v naših klavnicah in kuhinjah, ne zdi več zlo, nasprotno, na te ogabnosti, ki pogosto delujejo kot kuga, gledamo kot na Gospodov blagoslov in se mu v molitvah zahvaljujemo za naše morije. Ali je lahko kaj bolj gnusnega kot to, da se stalno prehranjujemo z mrhovino?”
Plutarh (45 – 125), grški filozof in pisatelj:
Ali se lahko resno vprašate, iz kakšnega razloga se je Pitagora odpovedal mesni hrani? Jaz se sprašujem, v kakšnih okoliščinah in v kakšnem duhovnem stanju je bil človek, ko se je prvič s svojimi usti dotaknil krvi, k ustnicam ponesel mrhovino in svojo mizo obložil z mrtvimi, razpadajočimi trupli in si dovolil, da kosom, ki so še malo pred tem krulili in kričali, se gibali in živeli, reče hrana. Seveda ne gre za leve in volkove, ki jih v samoobrambi ubijemo – nasprotno, tem živalim ne posvečamo nobene pozornosti. Večinoma koljemo nedolžna, krotka bitja brez bodic in čekanov, ki nam tako ali tako ne bi mogla nič storiti. Zavoljo mesa jih oropamo sonca, svetlobe in dolgega življenja, ki jim pripadajo z rojstvom. Če trdite, da je za vas tako hrano predvidela narava, potem sami ubijte, kar mislite pojesti – vendar z vašimi naravnimi danostmi, ne s pomočjo mesarskega noža, kija ali sekire.”
“Za mali košček mesa vzamemo živalim dušo kot tudi sončno svetlobo in življenjski čas, zaradi česar jih je narava ustvarila, da so tu.”
“Ljudje se nikoli ne bi smeli spozabiti tako daleč in živa bitja obravnavati kot stare čevlje ali obrabljene stare predmete, ki jih lahko zavržemo, ko niso več za uporabo. Ne smemo početi tega, da se pri starih živih bitjih sprašujemo koliko še koristijo, ali malo ali pa sploh ne več.”
Leonard Nelson (*1927), nemški filozof:
“Zanesljivo merilo poštenosti duha neke družbe je, koliko pravic priznava živalim. Medtem ko se ljudje, kadar so kot posamezniki prešibki, da bi poskrbeli za svoje pravice, lahko povežejo v koalicijo in s pomočjo govorice izsilijo svoje pravice, živalim taka možnost samopomoči ni mogoča, zato so prepuščene samo pravičnosti ljudi, in v kakšni meri so le-ti pripravljeni spoštovati pravice živali.”
Emmanuel Kant (1724 – 1804), nemški filozof:
“Okrutnost do živali se obrne proti človeku samemu.”
Albert Einstein (1879 – 1955), fizik in Nobelov nagrajenec 1905, oče relativnostne teorije:
“Nič ne bo naše možnosti preživetja na zemlji tako povečalo, kot korak k vegetarijanskemu prehranjevanju.
“Že samo s fizičnim delovanjem na človekov temperament bi lahko vegetarijanski način življenja izredno pozitivno vplival na usodo človeštva”.
Thomas Alva Edison (1847 – 1931), izumitelj žarnice:
“Jaz sem vegetarijanec kot tudi strasten antialkoholik, ker tako lahko bolje uporabljam svoje možgane.”
Friedrich Nietzsche (1844 – 1900), nemški filozof:
“Pamet se začne že v kuhinji.”
Horacij (65 – 8 pr. Kr.), klasični rimski pesnik:
“Upaj si biti moder! Prenehaj ubijati živali! Kdor odriva uro pravičnega življenja, je podoben kmetu, ki čaka na to, da bo reka usahnila, da jo bo prečkal.”
Nelly Moia, luxemburška profesorica angleščine, zaščitnica živali in pisateljica:
“Danes, ko je zaščita živali ‘in’, skačejo cerkveni propagandisti po stari preverjeni metodi na drveči vlak. Sklicujejo se na sv. Frančiška in ga potiskajo v ospredje, češ da je tako rekoč cerkev iznašla ljubezen do živali, dejansko pa je dva tisoč let zatirala uboge živali, zagovarjala izkoriščanje in imela za nično njihovo trpljenje.”
“Še danes po uradnem nauku katoliške cerkve živali nimajo nobenih pravic in ljudje nobenih dolžnosti do njih. Morala in greh potekata ekskluzivno med Bogom in človekom ter med človekom in človekom; kaj pa se dogaja z živalmi, je nepomembno.”
Arthur Schopenhauer (1788 – 1869), nemški filozof:
“Kdor je okruten do živali, ne more biti dober človek.”
“Krščanska morala je svoje predpise zožila samo na človeka, celotni živalski svet pa pustila brez pravic. Človek samo strmi, kako se krščanska drhal obnaša do živali, jih brez razloga in smeje ubija, pohablja ali muči, svoje postarane konje izčrpava do onemoglosti, da bi iz ubogih starih kosti iztisnila zadnji belič, dokler ne izdahnejo pod bičem. Najrajši bi rekel: ljudje so hudiči na Zemlji in živali njihove trpinčene duše.”
“Svet ni skrpucalo in živali niso izdelek za našo uporabo. Ne usmiljenja, temveč pravičnosti je človek dolžan živalim.”
Denis Diderot (1713 – 1784), francoski enciklopedist:
“Ali ni prehrane brez prelivanja krvi? Mar to ne spodbuja ljudi k surovosti, če se jim dovoli, da živalim zabadajo nož v srce?«
Leonardo da Vinci (1452 – 1519), italijanski slikar in univerzalni genij:
“Zares, človek je kralj živali, kajti njegova surovost presega njihovo. Živimo od smrti drugih, smo potujoči grobovi.”
“Ti si človeka imenoval kralj živali – jaz bi pa rekel: kralj roparic, med katerimi si ti največji; kaj jih nisi ubil, da potešiš svojo gurmansko slo, in s tem iz sebe naredil grob vseh živali? Ali narava ne daje dovolj rastlinske hrane, s katero se lahko nasitiš?”
“Prišel bo dan, ko bodo ljudje zaradi uboja živali prav tako obsojeni, kot so danes zaradi uboja človeka. Prišel bo čas, ko bomo uživanje živali prav tako obsojali, kot danes obsojamo ljudožerstvo.”
“Še zelo mlad sem se odrekel uživanju mesa in prišel bo čas, ko bodo ljudje, tako kot jaz, enako gledali na ubijalce živali kot zdaj na ubijalce ljudi.”
Lev Tolstoj (1828 – 1910), ruski humanist in pisatelj:
“Od uboja živali do uboja človeka je samo korak in s tem tudi od mučenja živali do mučenja človeka.”
“Če ne moreš ubiti človeka – dobro; če ne moreš ubiti živine in ptice – še bolje; rib in žuželk – še bolje. Potrudi se, kolikor je le mogoče. Ne tuhtaj, kaj je možno in kaj ni – stori, kar zmoreš s svojimi močmi – od tega je odvisno vse.”
“Uživanje mesa je preostanek največje surovosti; prehod na vegetarijanstvo je prva in najbolj naravna posledica razsvetljenstva.”
“Dokler bodo klavnice, bodo tudi bojišča.”
“Človek lahko živi in je zdrav, ne da bi za svojo prehrano ubijal živali. Kdor uživa meso, je sokriv za ubijanje živali – vse samo za zadovoljitev svojega okusa. Takšno početje je nemoralno, to je tako preprosto in nedvoumno, da je temu nemogoče nasprotovati. Ker pa je večina še odvisna od mesnih užitkov, ljudje menijo, da je to prav in rečejo smeje: zrezek je zelo dobra stvar in si ga bom danes z užitkom privoščil za kosilo.”
“Če človek resno in pošteno išče moralno pot, se mora najprej odvrniti od mesne hrane: kajti ne glede na razvneto strast, ki jo ta hrana povzroča, je enostavno nemoralna, ker terja nravnemu občutku protislovno dejanje – ubijanje.”
“Vegetarijanstvo velja kot kriterij, po katerem lahko spoznamo, ali je težnja človeka po moralni popolnosti mišljena resno.”
Romain Rolland (1866 – 1944), francoski pesnik in nobelovec:
“Grozote nad živalmi in že tudi sama brezčutnost do njihovega trpljenja je po mojem mnenju eden najtežjih grehov človeškega rodu. To je temelj človeške pokvarjenosti. Če človek povzroča toliko trpljenja, s kakšno pravico se potem pritožuje, če tudi sam trpi?”
Karlheinz Deschner (*1924 – 2014), dr. filozofije, zgodovinar, raziskovalec književnosti, filozof in večkrat nagrajeni pisec:
“Jedilni list – najbolj krvavi list, ki ga pišemo.”
“Do živali je človek zločinec iz navade.”
“Moralni pomisleki proti telečji pečenki? S strani vzgojiteljev jih ni. S strani pravne znanosti jih ni. S strani moralne teologije jih ni in še s tisoče drugih strani – jih ni. Mogoče s strani telička?”
“Družba, ki prenaša klavnice in bojišča, je sama zrela za zakol.”
“Kdor jé živali, je pod nivojem živali.”
“Meso ne poslabša jedi, ampak jedca.”
“Prijatelji živali: najprej jagenjčka boža, nato jagnječja pečenka; najprej opsuje ribiča, nato pečena postrv; lovcev ne marajo – ploščo z divjačino pa!”
“Si človeštvo, ki ubije na trilijarde živali, ne zasluži ravno tega, kar počne živalim? “
“Človek: propadla žival!”
George Sand (1804 – 1876), francoska pisateljica:
“To bo velik korak v razvoju naše rase (mišljeno: človeškega rodu), ko se bomo prehranjevali s plodovi in bodo mesojedci izginili s površja Zemlje. Od tistega trenutka, ko bomo presegli krvave obrede in vojno, bo na našem planetu vse mogoče.”
Charles Darwin (1809 – 1882), britanski naravoslovec in ustanovitelj darvinizma:
“Živali občutijo tako kot človek – veselje in bolečino, srečo in nesrečo.”
Ralph W. Emerson (1803 – 1882), ameriški pisatelj in politik:
“Pravkar ste obedovali; čeprav je lahko klavnica skrbno in taktno skrita, oddaljena le nekaj ali pa mnogo kilometrov: sokrivi ste.”
Mahatma Gandhi (1869 – 1948), voditelj indijskega gibanja za neodvisnost, Nobelov nagrajenec 1913:
“Verjamem, da duhovna rast na neki določeni točki terja od nas, da za zadovoljitev svojih telesnih potreb prenehamo klati sobitja.”
“Zame življenje jagnjeta ni nič manj vredno kot življenje človeka. Zavoljo človeškega telesa nikoli ne bi hotel vzeti življenja jagnjetu. Kolikor bolj je bitje nebogljeno, toliko večjo potrebo ima po človeški zaščiti pred človeško krutostjo.”
“Veličino in moralni napredek nekega naroda lahko merimo po tem, kako ravna z živalmi.”
“Zemlja ima dovolj za potrebe slehernega človeka, nikakor pa ne za njegov pohlep.”
August Bebel (1840 – 1913), nemški socialdemokratski politik:
“Očitno se kultura toliko dvigne, kolikor se mesna hrana umakne rastlinski.”
Sigmund Freud (1856 -1939), avstrijski nevrolog, ustanovitelj psihoanalize:
“Dajem prednost živalski družbi pred človeško. Prav gotovo je divja žival okrutna. Toda podlost je privilegij civiliziranih ljudi.”
Johann W. von Goethe (1749 – 1832), nemški pesnik:
“Religiozno spoštovanje tega, kar je pod nami, obsega seveda tudi živalski svet in človeku nalaga dolžnost, da od sebe nižja bitja spoštuje in varuje.”
Helmut Kaplan (*1952), nemški filozof:
“Za živali ne potrebujemo nobene nove morale. Samo prenehati moramo samovoljno izključevati živali iz obstoječih moralnih norm.”
Aleksander Humboldt (1769 – 1859), ustanovitelj znanstvenega zemljepisa:
“Okrutnosti do živali ni niti v pravi kulturi niti v pravi učenosti. To je ena izmed značilnih obremenitev nizkega in neplemenitega ljudstva. Do živali so danes vsa ljudstva bolj ali manj barbari. Neverjetno in groteskno je, kako ob vsaki priliki poudarjajo svojo domnevno visoko kulturo, pri tem pa vsakodnevno počenjajo strahotna grozodejstva na milijonih nemočnih bitij ali le-ta ravnodušno dopuščajo. Se sploh lahko čudimo, da se ta tako imenovana kulturna ljudstva vedno bolj bližajo strašnemu propadu? Isto zemljišče, ki kot travnik, t.p. kot živinska krma zredi živali, torej iz druge roke z mesom nahrani deset ljudi, bi posejano s prosom, grahom, lečo in ječmenom preživljalo in hranilo sto ljudi.”
Sven Hedin (1865 – 1952), švedski raziskovalec Azije:
“Nikoli ne bi mogel vzeti nase, da bi nekomu ugasnil luč življenja, ker mi manjka moč, da bi jo ponovno prižgal.”
Theodor Heuss (1884 – 1963), prvi predsednik ZR Nemčije:
Prej ko bo naša mladina sama od sebe spoznala vsako surovost do živali kot nizkotno, bolj ko bo pazila, da v igri in ravnanju z živalmi ne bo mučenja, toliko bolj jasna bo tudi kasneje njena sposobnost razlikovanja med pravico in krivico v svetu odraslih.”
Lao Ce (ca. 3. – 4. stol. pr. Kr.), kitajski filozof:
“Bodi dober do ljudi, do rastlin in do živali! Ne preganjaj ne ljudi ne živali, niti jim ne prizadeni bolečine.”
Rosa Luxemburg (1870 – 1919), političarka, revolucionarka in soustanoviteljica spartakovcev:
“Svet je treba spremeniti. Toda vsaka potočena solza, ki bi jo lahko obrisali, je obtožba. Četudi človek hiti na pomembno delo in zaradi grobe nepazljivosti pohodi črva, povzroči zločin.”
Paul McCartney (*1942), pevec, nekdanji kitarist Beatlesov:
“Človek ne sme jesti, kar ima obraz.”
“Verjamem v miroljubni protest in neuživanje živali je nenasilni protest.”
“Skoraj čisto vegetarijanca sva postala, ko sva nekoč na neki škotski kmetiji jedla nedeljsko pečenko in ob tem opazovala jagnjeta, kako se veselo igrajo. Nenadoma sva se zavedla, da ravnokar jeva enega njihovih vrstnikov. Po tem dogodku sva le še sem in tja jedla klobase. Nekoč kasneje, ko sva počitnikovala na otoku Barbadosu, sva se vozila za tovornjakom s čudovitimi kokošmi. Nenadoma je izginil v tovarno za predelavo kokošjega mesa. Od takrat naprej ne jeva ničesar, kar je treba prej ubiti.”
Prof. Elly Ney (1882 – 1968), pianistka:
“Vegetarijanstvo je zame že desetletja srčna potreba in ga imam za človekov naraven način življenja […] Nerazumljivo mi je, da ni vsak ljubitelj živali hkrati tudi vegetarijanec.”
Christian Morgenstern (1871 – 1914), nemški pisatelj:
Če bi moral moderni človek živali, ki jih ima za hrano, sam ubiti, bi se število rastlinojedcev neizmerno povečalo.”
Friedrich Nietzsche (1844 – 1900), nemški filozof:
“Vsa antična filozofija je bila usmerjena na preprostost življenja in je učila neko samozadostnost. V tem pogledu je majhno število filozofov vegetarijancev dalo človeštvu več kot vsi poznejši filozofi in dokler filozofi ne bodo zbrali poguma ter našli drugačnega načina življenja in ga pokazali s svojim zgledom, ni z njimi nič.”
Eugen Roth (1895 – 1976), nemški pisatelj:
“Razmišlja človek, zadovoljen in vesel: Nisem klavec, krvav in surov. Toda, dokler ne bo človek zavrnil klobas, nosi sokrivdo s klavcem.”
Ovid (43 – 18 pr. Kr.), rimski filozof in pesnik:
“Doba, ki smo jo poimenovali zlati vek, je bila blagoslovljena s sadeži dreves in z zelišči, ki jih daje Zemlja in človeška usta niso bila omadeževana s krvjo. Takrat so ptice brezskrbno letale po zraku in zajec je brez strahu tekal po svobodnem polju. Takrat riba ni bila nedolžna žrtev človeka. Vsak kraj je bil brez izdajstva; ni vladala nepravičnost – vse je bilo izpolnjeno z mirom.
V kasnejših obdobjih je povzročitelj vsega hudega sramotil in zaničeval to čisto in preprosto hrano in v svoj požrešni vamp tlačil jedi, ki izhajajo od trupel. S tem je odprl pot hudobiji.”
Peter Rosegger (1843 – 1918), avstrijski pisatelj:
“Žival ima prav tako čuteče srce kot ti. Žival občuti veselje in bolečino kot ti. Žival ima prav tako nagnjenost k prizadevanju kot ti. Žival ima pravico živeti kot ti.”
Sir Isaac Pitman (1813 – 1897), iznajditelj angleške stenografije:
“Razloge za vegetarijanstvo bi morali bolj poudariti, kot se to običajno dogaja. Mislim, da je treba apelirati na moralno zavest, da ne smemo dopuščati, da nekdo drug namesto nas počne to, česar mi sami ne bi naredili. Nimam nobenega moralnega pomisleka pri tem, da očistim svoje čevlje, pobrišem mizo ali pometem pisarno. Moja čustva ne bodo prizadeta zaradi tega ali sto drugih ročnih opravil. Toda ne morem ubiti vola, ovce, posebno še zaklati jagnjeta ali kokoši zaviti vratu. Če tega ne morem narediti, ne da bi prizadel svoja najboljša čustva, odklanjam da bi neka druga oseba to storila namesto mene in tako prizadela svoja čustva. Če ni drugega razloga v prid našega sodelovanja, bo ta eden zadostoval, da se odločim za brezmesno dieto.”
Plinij (79 – 23 pr. Kr.), rimski pesnik:
“Bolje se je držati zdravega zelja in žitne kaše kot pa fazanov in prepelic.”
Volker Elis Pilgrim (*1949), nemški pisatelj:
“Meso, ki ga jemo, je najmanj dva do pet dni staro truplo.”
Princ Max von Sachsen (1870 – 1951), katoliški profesor teologije:
“Ne prizadevajmo si za ne grobo obliko klanja, temveč za ukinitev klanja. Kolikor bolj se uveljavlja ’humano’ klanje, toliko bolj se krepi nujnost klavnic. Resnično dosledno stališče zaščite živali bomo dosegli šele takrat, ko se bo človeštvo odločilo, da preneha ubijati in jesti živali.”
Henry David Thoreau (1817 – 1862), ameriški pisatelj:
“Ne dvomim, da je usoda človeškega rodu, da bo v teku postopnega razvoja opustil uživanje živali, prav tako, kot so se divja ljudstva nehala jesti med seboj, potem ko so prišla v stik z bolj civiliziranimi.”
Luise Rinser (*1911 – 2002), nemška pisateljica:
“Zaradi anonimnosti živalskih žrtev smo gluhi za njihovo kričanje.”
“Danes nič več ne vidimo mukotrpnega življenja in umiranja klavne živine. Vse gre avtomatično. Pravkar še žival, v naslednjem trenutku pa že razkosano meso: naša hrana. Naš način kanibalizma.”
“Dolgo časa bo še trajalo, da bodo ljudje spoznali, da niso samo ljudstva na Zemlji eno ljudstvo, temveč da so ljudje, rastline in živali skupaj ‘Božje kraljestvo’ in da je usoda enih tudi usoda drugih.”
Dr. fil. C. Anders Skriver (1903 – 1983), nemški filozof in pisec:
“Etika prehranjevanja stremi za očiščenjem rok od prelivanja krvi, za čistostjo pod kožo in čistostjo srca. Toda o čistosti srca ne more biti govora pri nečistem vsejedcu, ki o tem ne razmišlja in nima slabe vesti zaradi grozotnih zločinov nad živalskim svetom, ki se dnevno dogajajo v krščanskem svetu samo zaradi človeške prehrane.”
Albert Schweitzer (1875), zdravnik, glasbenik in teolog; Nobelov nagrajenec za mir 1952:
“Spoštovati življenje pomeni imeti odpor do ubijanja.”
“Kadar koli je žival prisiljena delati za človeka, je njeno trpljenje, ki ga mora prestajati, stvar vseh nas.”
“Po mojem mnenju bi se morali mi, ki se zavzemamo za zaščito živali, popolnoma odpovedati uživanju mesa in o tem tudi govoriti. Tako delam jaz sam. Na ta način marsikdo postane pozoren na problem, ki se je pojavil tako pozno.”
“S tem bi želel opozoriti, da razvada jesti meso ni v soglasju z vzvišenimi občutki.”
Alice Walker (*1944), ameriška pisateljica:
“Ko smo se nekega dne pogovarjali o svobodi in pravičnosti smo ravnokar sedeli ob zrezkih. Pri prvem grižljaju sem pomislila: jem bedo. In izpljunila sem ga.”
Richard Wagner (1813 – 1883), nemški skladatelj:
“Pogled na bogovom žrtvovanega bika nam je postal grozen. Tistim pa, ki si pustijo za kosilo pripraviti okusne, do nerazpoznavnosti pripravljene dele trupel umorjenih domačih živali, je odvzet pogled na vsakodnevno krvavo kopel v klavnicah, ki jih potem do čistega sperejo z vodo. Odslej naj bi delali samo na tem, zagovornikom dogme o koristnosti navkljub, da pri nas postavimo nov močan temelj za negovanje religije sočutja. Kaj neki pričakujemo od religije, če izključimo usmiljenje do živali?”
Joseph von Görres (1776 – 1848), nemški pisatelj romantike:
“Kdor hoče preseči običajno življenje, se izogiba krvave hrane in smrt ne kreira njegovega jedilnika.”
Marie-Luise Holzer-Sprenger (*1952), nemška avtorica:
“Meso je kos življenjske moči, dokler živi.”
Isaac Bashevis Singer (1904 – 1991), judovsko ameriški pisatelj; Nobelov nagrajenec 1978:
“Ko gre za živali, vsakdo postane naci … Za živali je vsak dan Treblinka.”
“Ribe, ki so še pred nekaj urami plavale v vodi, ležijo s osteklenelimi očmi, poškodovanimi usti in s krvjo umazanimi luskami na krovu ladje. Ribiči, bogati športni ribiči, so tehtali ribe in se postavljali z ulovom. Vsakič, ko je bil Herman priča ubijanju živali, so ga preplavile enake misli: v obnašanju do živih bitij so vsi ljudje nacisti.”
“Pogosto se reče, da ljudje že od nekdaj jedo meso, kot da bi bilo to opravičilo, da lahko te reči počnemo še naprej. Po tej logiki ne bi smeli poskusiti ljudem preprečiti ubijanja drugih ljudi, ker se je tudi to že od nekdaj delalo.”
“Že nekaj časa razmišlja, da bi postal vegetarijanec. Ob vsaki priliki je opozarjal, da je tisto, kar so nacisti počeli z judi, isto kot delajo ljudje z živalmi.”
“Mi vsi smo Božja bitja – da molimo za milost in pravičnost, medtem pa nadaljujemo z uživanjem mesa živali, ki so jih zaradi nas zaklali; to ni združljivo eno z drugim.”
“Nadaljeval bom z vegetarijanskim življenjem, pa četudi bi cel svet začel jesti meso; to je moj protest proti stanju na svetu. Atomska energija, lakota, grozodejstva – proti temu moramo nekaj ukreniti. Vegetarijanstvo je moj korak. Verjamem, da zelo pomemben.”
O. W. Fischer (*1915), nemški igralec:
“Zakaj ne jem svojih bratov? – Enostavno iz družinskega čuta, to je vse. Nekje se mora začeti sram.”
Bryan Adams (*1958), kanadski rok zvezdnik:
“Že dvanajst let sem vegetarijanec. Še nikoli nisem bil resno bolan. Vegetarijanska prehrana krepi imunski sistem. Verjamem, da meso povzroča bolezni.”
Günther Weitzel (1915 – 1984), nemški kemik:
“Krščanska vest se ne more pomiriti z neuporabo pete zapovedi pri klavnih živalih. Kdor je kdaj obiskal klavnico, je nad videnim bolj ali manj šokiran in goji odpor do tega. Skoraj vsak pride do mnenja, da je brutalno pobijanje živali, ki jih človek najprej vzgaja in pita, potem pa požre, nečastno za današnje človeštvo, posebno za krščanstvo.”
Franz Kafka (1883 – 1924) ,avstrijski pisatelj:
“No zdaj vas pa lahko v miru opazujem; ne jem vas več.” [Pri opazovanju ribic v nekem akvariju]
Nikola Tesla (1856 – 1943),hrvaški fizik, elektrotehnik:
“Veliko ras, ki živijo skoraj izključno od zelenjave, ima odlično telesno kondicijo in moč.”
Empedokles (490 – 430 pr. Kr.), grški zdravnik:
“Največje omadeževanje je iztrgati življenje in požreti plemenite okončine.”
Bertha von Suttner, (1843 – 1914), avstrijska pacifistka; Nobelova nagrajenka za mir 1905:
“Prepričana sem, da bo nekoč prišel čas, ko se nihče več ne bo hotel prehranjevati s trupli, ko nihče več ne bo pripravljen biti mesar. Koliko jih je že zdaj med nami, ki nikoli ne bi jedli mesa, če bi morali sami prerezati vrat določene živali!”
“Od sto izobraženih in tankočutnih ljudi, jih verjetno že danes devetdeset ne bi več jedlo mesa, če bi morali sami ubiti ali zaklati žival, da bi jo pojedli.”
“Kdor ne more poslušati, kako žrtev kriči, in ne more gledati, kako trza, a mu je vseeno, da kriči in trza, ko je izven njegovega vidnega in slišnega območja, ta ima dobre živce – nima pa srca.”
Jean Jaçues Rousseau (1712 – 1778), francosko – švicarski filozof, pedagog, pisatelj in glasbeni teoretik:
“Dokaz, da ljudem okus do mesne hrane ni prirojen, je v tem, da imajo otroci odpor do takih jedi ter dajejo prednost rastlinski hrani ter mlečnim jedem, pecivu, sadju in podobnemu. Zelo pomembno je, da prvotnega in naravnega okusa ne pokvarimo in otrok ne naredimo za mesojedce. Kakorkoli si ta dejstva razlagamo, je zagotovo, da so veliki mesojedci v povprečju bolj okrutni in agresivni kot drugi ljudje.”
Fjodor Dostojevski (1821 – 1881), ruski pisatelj:
“Ljubi živali, ljubi vse rastline in vse stvari! Če ljubiš vse, se ti bo razodela Božja skrivnost v vseh stvareh in ti boš končno z ljubeznijo objel ves svet.”
Prof. dr. Hubertus Mynarek (*1929), nemški humanist in cerkveni kritik, pisec knjig:
“Pokole živali, ta koncentracijska taborišča, ki obstajajo že stoletja, je bistveno zakrivila ‘mati Cerkev’.”
“Prepričan sem, da uživanje mesa dušo ne samo zatemni, ampak celo zakrkne. Meso jo zakrkne, meso jo naredi neobčutljivo.”
“Pravo kristjanstvo lahko in mora shajati brez mesa. Namreč kako lahko človek usmerja in realizira svojo humanost, svojo človečnost, svoje izpopolnjevanje, če hkrati ve, da se ubija naše brate in sestre, živali? Če se kolje živali, je nemogoče doseči višji duhovni nivo.”
