Cerkveni blagoslov za poskuse na živalih
Dvajsetega junija leta 2005 so v mestu Erlangen (Nemčija) odprli nov center za poskuse na živalih, ki bo deloval v okviru univerze Friedrich-Alexander Universität.
V okviru odprtja centra je potekalo ekumensko bogoslužje, ki sta ga vodila evangeličanska duhovnica ter katoliški pastoralni asistent. Med tem dejanjem so brali dialog med poskusno živaljo in znanstvenikom. Žival je rekla, da je božje bitje, da ima čustva. Včasih se ji ne ljubi delati, včasih pa zaradi bolečin samo leži. Včasih je žalostna, ker so umrli člani njene družine. Vendar ji je lepo, ko si ogleda svoj novi dom, za katerega so ljudje zapravili toliko denarja – in to samo za njih, poskusne živali. Poudari, da živali ponudijo same sebe in se trudijo za čim boljše rezultate, svoj obstoj vidijo kot svojo nalogo, svoje delo, svoj poklic. Pravi, da to ni lahek poklic, ker jo na koncu za dobrobit človeštva čaka smrt. Poskusne živali zato pričakujejo spoštovanje, previdnost, skrbnost in zahvalo Bogu. Raziskovalci naj se Bogu zahvalijo tudi za dar raziskovalnega duha. Sledile so molitve, hvalnice Bogu, blagoslov centra.
Tukaj je katoliška cerkev še enkrat pokazala svojo pravo naravo. Skupaj s svojim klonom, to je evangeličansko cerkvijo, je blagoslovila pekel za živali. Namesto da bi zaščitila bitja, ki jih je ustvaril Bog, jih je prepustila oz. celo namenila neetični znanosti. Sicer pa je sam dialog med živaljo in znanstvenikom ena sama laž, kajti nobena žival ne bo izrekla tega, kar ji cerkev polaga v usta. Da bi živali same sebe ponudile za poskuse, je velik absurd in laž.
