Krona stvarstva kot večni dojenček?
Sedanji človek sam sebe smatra za krono stvarstva. S svojimi možgani in največjo inteligenco naj bi bil daleč pred vsemi drugimi bitji. Ta so mu v celoti podrejena in z njimi lahko dela, kar hoče, si domišlja. Posledice te neizmerne človeške domišljavosti so vidne v vsakdanjem življenju. Kamorkoli človek pogleda, vsepovsod je slabše, redki so otoki, kjer se dogajajo pozitivne spremembe. Stalne krize, vojne, mučenja, umori, nasilje, zlorabe, vedno večja revščina, naravne in druge katastrofe, podnebne spremembe, ki že prehajajo v podnebne katastrofe … kažejo na to, da človek v bistvu še ni stopil iz začetne točke odgovornosti. Še vedno žaga vejo, na kateri sedi oz. celo vedno bolj si jo žaga. Še vedno je neke vrste »dojenček«. To dokazuje tudi njegovo pitje mleka, ki je namenjeno samo dojenčkom. Kako dolgo bo še dojenček? Ali res večno? Na srečo večno ne, ker zlorabe v sebi nimajo večnosti. Ali ga bo epidemija koronavirusa streznila? Kajti ta virus je zoonoza in je prišel iz živalskega sveta. Je posledica nemoralnega in uničujočega odnosa človeka do živali in narave. V tem negativnem odnosu pa ima mleko zelo pomembno mesto. Malo verjetno. Ali ga streznila še kakšna večja epidemija, ki bo prej ali slej prišla? Malo verjetno!
Dejstvo je, da je človek z uživanjem mleka med sesalci nekaj eksotičnega. Pri nobeni drugi vrsti sesalcev njeni pripadniki ne pijejo mleka, ki je namenjeno mladičem, še potem, ko so odrasli. Da pa bi uživali mleko druge vrste, je sploh fenomen.
Mleko pijejo tudi nekatere druge živali, npr. muce. Toda to mleko jim daje človek in ne narava. Pravzaprav jim mleko vsili, v bistvu ne gre za voljo živali, temveč človeka.
