Satanski stihi v bibliji

Cerkveni satanski stihi v bibliji

Biblija vsebuje večje število mest, kjer naj bi Bog ukazal ali dopustil mučenje ali ubijanje živali. Gre za najtemnejšo pogansko tradicijo, ki z Bogom nima nič skupnega. Če je Bog rekel Ne ubijaj!, ali bi potem ukazal ubijati živali? Kajti zapoved Ne ubijaj! je, kot izhaja iz nje, absolutna. Nanaša se na vse življenjske oblike in ne samo na ljudi, kot to tolmači katoliška cerkev. Pa še pri tem ni dosledna, saj dopušča ubijanje ljudi v vojnah. Dejstvo je, da je duhovščina ponaredila velik del biblije in Bogu pripisala marsikaj, kar z njim nima nobene zveze. Ta si je vedno poskušala zagotoviti svoj položaj v narodu z Božjo avtoriteto. Duhovniška elita je vedela, da so preroki Božji instrument in so jim zato položili v usta tudi tisto, kar Bog ne bi nikoli rekel oz. niti ni rekel. Tudi Mojzesu je kler pripisal marsikaj, kar ni rekel ali naredil, npr. da Bog zahteva žrtovavanje živali. Že sam Bog je v bibliji preko preroka Jeremije razkrinkal ponarejevalce.
Jasno je, da je kler ponaredil biblijo po ukazu boga podzemlja. Ta ima namreč interes za ubijanje in mučenje živih bitij. Če bi Bog ukazal morjenje živali in ljudi, bi deloval proti lastnim zapovedim in bil tako grešni Bog.

V bibliji piše:
»Tisti dan, ko sem vaše očete izpeljal iz egiptovske dežele, jim nisem nič govoril in nič zapovedal o žgalnih in klavnih daritvah, ampak sem jim tole stvar zapovedal; rekel sem: »Poslušajte moj glas, tako bom vaš Bog in vi boste moje ljudstvo. Hodite po vsej poti, ki vam jo zapovedujem, da vam bo dobro!« Pa niso poslušali ne nastavili ušesa, ampak so hodili po svojih sklepih v trmi svojega hudobnega srca; hrbet so mi pokazali in ne obraza. Od dne, ko so vaši očetje odšli iz egiptovske dežele, do tega dne sem nenehno dan na dan pošiljal k vam vse svoje služabnike preroke. Toda niso me poslušali ne nastavili ušesa, temveč so bili trdovratni, ravnali so huje kot njihovi očetje.
Povej jim vse te besede, a ne bodo te poslušali, pokliči jih, a ne bodo ti odgovorili. Tedaj jim reci: »To je narod, ki ne posluša glasu GOSPODA, svojega Boga, in ne sprejema opomina. Konec je zvestobe, izginila je iz njihovih ust.«
(Jeremija 7, 22-28)

In še:
Kako morete reči: »Modri smo.
GOSPODOVA postava je pri nas!«
Že! A glej, lažnivo pisalo pisarjev
je iz nje naredilo laž
(Jeremija 8,8)

Bog je torej sam po Jeremiji odkril ponaredek »Mojzesovih« knjig in s tem rehabilitiral Mojzesa. Tega so rehabilitirali tudi v sedanjem času. Raziskovalci namreč pravijo, da Božja beseda iz Mojzesovih ust, kot je v stari zavezi, ni avtentična, da je besedilo večkrat namensko spremenjeno in »urejeno«, velik del v bibliji posredovane »končne variante« znanstveniki soglasno pripisujejo duhovnikom. Vse kaže, da so duhovniki hoteli izvajati tisto, kar je bilo v navadi v takratnem poganstvu.
V novi zavezi je bil Pavel tisti, ki je »zapečatil« usodo živali. Po Pavlu naj bi govoril Bog, kot to trdi cerkev, vendar je jasno, da Pavlove besede iz prvega pisma Korinčanom »Vse, kar je v mesnici naprodaj, jejte in se nič ne sprašujte glede vesti« z Bogom nimajo nobene zveze. Zopet gre za ponaredek Božjih besed, ki ga storil kler.

Stara zaveza

Noe je postavil GOSPODU oltar in vzel od vse čiste živine in od vseh čistih ptic ter daroval žgalne daritve na oltarju. GOSPOD je zaduhal prijetni vonj in GOSPOD je rekel v svojem srcu: »Ne bom več preklel zemlje zaradi človeka, kajti mišljenje človekovega srca je hudobno od njegove mladosti. Ne bom več udaril vsega živega, kakor sem storil.«
1 Mz 8,20-21

»Vse, kar se giblje in živi, naj vam bo za živež…«
(1 Mz 9,3)

GOSPOD je poklical Mojzesa in mu spregovoril iz shodnega šotora ter rekel: »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Kadar hoče kdo od vas darovati GOSPODU dar od živine, darujte od goveda ali od drobnice!
Če hoče darovati žgalno daritev od goveda, naj daruje neoporečnega samca. Naj ga privede k vhodu v shodni šotor, da si s tem pridobi naklonjenost pred GOSPODOM. Položi naj žgalni daritvi roko na glavo, da bo sprejeta v spravo zanj. Potem naj junca zakolje pred GOSPODOM. In Aronovi sinovi, duhovniki, naj darujejo kri in naj s krvjo okrog in okrog poškropijo oltar pri vhodu v shodni šotor. Nato naj žgalno daritev odere in jo razseka na kose. Sinovi duhovnika Arona naj na oltarju zakurijo ogenj in na ogenj naložijo drva. Potem naj Aronovi sinovi, duhovniki, položijo kose z glavo in tolščo vred na drva, ki gorijo na oltarju. Drobovje in noge naj opere z vodo in duhovnik naj vse sežge na oltarju. To je žgalna daritev, ognjena daritev v prijeten vonj GOSPODU.
Če hoče darovati žgalno daritev izmed drobnice, od ovc ali od koz, naj daruje neoporečnega samca. Zakolje naj ga na severni strani oltarja pred GOSPODOM; Aronovi sinovi, duhovniki, pa naj z njegovo krvjo okrog in okrog poškropijo oltar. Razseka naj ga na kose in duhovnik naj jih položi z glavo in tolščo vred na drva, ki gorijo na oltarju. Drobovje in noge naj opere z vodo in duhovnik naj vse sežge na oltarju. To je žgalna daritev, ognjena daritev v prijeten vonj GOSPODU.
Če hoče kdo darovati žgalno daritev GOSPODU izmed ptičev, naj daruje grlico ali golobčka. Duhovnik naj ga prinese k oltarju, mu odščipne glavo in jo sežge na oltarju; njegovo kri naj iztisne na steno oltarja. Vzame naj golšo s perjem vred in naj jo vrže poleg oltarja proti vzhodu, na pepelišče. Potem naj mu nalomi peruti – ne sme jih odtrgati – in duhovnik naj ga sežge na oltarju, na gorečih drvih. To je žgalna daritev, ognjena daritev v prijeten vonj GOSPODU.‹«
 (3 Mz 1,1-17)

 »›Če je njegov dar mirovna daritev in hoče kdo darovati govedo, samca ali samico, naj ga daruje neoporečnega pred GOSPODOM. Položi naj roko žrtvi na glavo in jo zakolje pri vhodu v shodni šotor; Aronovi sinovi, duhovniki, pa naj s krvjo okrog in okrog poškropijo oltar. Od mirovne daritve naj daruje kot ognjeno daritev za GOSPODA tolščo, ki pokriva drobovje, in vso tolščo, ki je na drobovju, obe ledvici, tolščo, ki je na njiju, in tisto na ledjih; in péčico, ki jo odstrani z jeter in z ledvic. Aronovi sinovi naj to sežgejo na oltarju z žgalno daritvijo na gorečih drvih. To je ognjena daritev v prijeten vonj GOSPODU.
Če je njegov dar za mirovno daritev GOSPODU od drobnice, samec ali samica, naj ga daruje neoporečnega. Če daruje kot svoj dar jagnje, naj ga pripelje pred GOSPODA. Položi naj roko žrtvi na glavo in jo zakolje pred shodnim šotorom; Aronovi sinovi pa naj z njeno krvjo okrog in okrog poškropijo oltar. Potem naj od mirovne daritve daruje kot ognjeno daritev GOSPODU njeno tolščo, ves tolsti rep – tik ob hrbtenici naj ga odreže –, tolščo, ki pokriva drobovje, in vso tolščo, ki je na drobovju, obe ledvici, tolščo, ki je na njiju, in tisto na ledjih; in péčico, ki jo odstrani z jeter in ledvic. Duhovnik naj to sežge na oltarju kot hrano ognjene daritve GOSPODU.
Če je njegov dar koza, naj jo pripelje pred GOSPODA. Položi naj ji roko na glavo in jo zakolje pred shodnim šotorom; Aronovi sinovi pa naj z njeno krvjo okrog in okrog poškropijo oltar.
(3 Mz 3,1-13)

GOSPOD je spregovoril Mojzesu in rekel: »Govôri Izraelovim sinovom in reci: ›To velja za tistega, ki se nehote pregreši proti kateri koli od GOSPODOVIH zapovedi s tem, da stori kaj takega, kar se ne sme storiti.
Če se pregreši maziljeni duhovnik in v krivdo zaplete ljudstvo, naj da za greh, ki ga je storil, GOSPODU v daritev za greh mladega neoporečnega junca. Pripelje naj junca k vhodu v shodni šotor pred GOSPODA, položi naj mu roko na glavo in ga zakolje pred GOSPODOM. Potem naj maziljeni duhovnik vzame nekoliko junčeve krvi in jo nese v shodni šotor. Omoči naj si prst v krvi in z njo sedemkrat poškropi pred GOSPODOM proti zagrinjalu svetišča. Potem naj s krvjo pomaže rogove oltarja dišečih kadil, ki je pred GOSPODOM v shodnem šotoru; vso drugo junčevo kri pa naj zlije k vznožju žgalnega oltarja pri vhodu v shodni šotor. Vso tolščo junca, ki je daritev za greh, naj vzame iz njega: tolščo, ki pokriva drobovje, in vso tolščo na drobovju, obe ledvici in tolščo na njiju in tisto na ledjih; in péčico, ki jo odstrani z jeter in ledvic –kakor jemlje od goveda mirovne daritve –, in duhovnik naj to sežge na žgalnem oltarju. Junčevo kožo in vse meso z glave in goleni, drob in iztrebke; vsega junca pa naj torej odnese iz tabora na čist kraj, kamor stresajo pepel, in ga v ognju sežge na grmadi; na kraju, kamor stresajo pepel, naj bo sežgan.
Če pa se vsa Izraelova skupnost nehote pregreši in je stvar skrita pred očmi občestva, pa so storili kaj proti kateri koli GOSPODOVI zapovedi, česar ne bi smeli storiti, in so tako postali krivi, naj občestvo, ko spozna greh, ki so ga storili, daruje mladega junca v daritev za greh. Pripeljejo naj ga pred shodni šotor. Starešine skupnosti naj položijo roke juncu na glavo pred GOSPODOM. Potem naj ga zakoljejo pred GOSPODOM. Maziljeni duhovnik naj nese nekoliko junčeve krvi v shodni šotor. Omoči naj si prst v krvi in z njo sedemkrat poškropi pred GOSPODOM proti zagrinjalu. Potem naj s krvjo pomaže rogove oltarja, ki je pred GOSPODOM v shodnem šotoru; vso drugo kri pa naj zlije k vznožju žgalnega oltarja pri vhodu v shodni šotor. Vso njegovo tolščo naj vzame iz njega in sežge na oltarju. Z juncem naj naredi, kakor je naredil z juncem daritve za greh; tako naj naredi z njim. Opravi naj zanje spravo in jim bo odpuščeno. Junca pa naj odnese iz tabora in ga sežge, kakor je sežgal prvega junca. To je daritev za greh za občestvo.
Če se pregreši knez s tem, da nehote stori kaj proti kateri koli zapovedi GOSPODA, svojega Boga, česar ne bi smel storiti, in tako postane kriv, naj potem, ko ga spomnijo na greh, ki ga je storil, pripelje kot svoj dar kozla, neoporečnega samca. Položi naj kozlu roko na glavo in ga zakolje na kraju, kjer koljejo žgalno daritev pred GOSPODOM; to je daritev za greh. Duhovnik naj s prstom vzame nekoliko krvi daritve za greh in pomaže rogove žgalnega oltarja, drugo kri pa zlije k vznožju žgalnega oltarja. Vso njegovo tolščo naj sežge na oltarju kakor tolščo mirovne daritve. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo za njegov greh in mu bo odpuščeno.
Če se kdo izmed ljudstva dežele nehote pregreši s tem, da stori kaj proti kateri koli GOSPODOVI zapovedi, česar ne bi smel storiti, in tako postane kriv, naj potem, ko ga opomnijo na greh, ki ga je storil, pripelje kot svoj dar kozo, neoporečno samico, za svoj greh, ki ga je storil. Položi naj daritvi za greh roko na glavo in naj zakolje daritev za greh na kraju za žgalno daritev. Duhovnik naj s prstom vzame nekoliko njene krvi in pomaže rogove žgalnega oltarja, vso drugo kri pa zlije k vznožju oltarja. Odstrani naj vso njeno tolščo, kakor odstranjujejo tolščo z mirovne daritve, in naj jo sežge na oltarju v prijeten vonj GOSPODU. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo in mu bo odpuščeno.
Če pa kdo pripelje jagnje kot dar za daritev za greh, naj pripelje neoporečno samico. Položi naj daritvi za greh roko na glavo in jo zakolje v daritev za greh na kraju, kjer koljejo žgalno daritev. Duhovnik naj s prstom vzame nekoliko krvi daritve za greh in pomaže rogove žgalnega oltarja, vso drugo kri pa zlije k vznožju oltarja. Odstrani naj vso njeno tolščo, kakor odstranjujejo tolščo jagnjeta pri mirovni daritvi; in naj jo sežge na oltarju poleg GOSPODOVIH ognjenih daritev. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo za greh, ki ga je storil, in mu bo odpuščeno.‹«
(3 Mz 4,1-36)

»›Če se kdo pregreši s tem, da sliši glas zaklinjanja k pričevanju in bi moral iti za pričo, ker je videl ali kaj izvedel o stvari, pa ne govori, ga zadene krivda. Ali če se kdo dotakne česa nečistega, bodisi mrhovine nečiste zveri bodisi trupla nečiste živine ali mrhovine nečiste laznine, pa mu je to skrito, postane nečist in kriv. Ali če se dotakne človeške nečistosti, naj bo kakršna koli nečistost, s katero človek postane nečist, pa mu je to skrito, je kriv, ko to spozna. Ali če kdo nepremišljeno priseže z ustnicami, da bo storil kaj slabega ali kaj dobrega, naj bo kar koli, o čemer človek nepremišljeno prisega, pa mu je to skrito, je, ko spozna, kriv zaradi katere od teh reči.
Kdor je torej kriv katere od teh reči, naj prizna, s čim se je pregrešil, in naj pripelje GOSPODU kot spravni dar za greh, ki ga je storil, samico od drobnice, ovco ali kozo, v daritev za greh; in duhovnik naj zanj opravi spravo zaradi njegovega greha.‹«
»›Če pa kdo ne more kupiti ovce, naj prinese GOSPODU kot spravni dar za svoj greh grlici ali dva golobčka, enega za daritev za greh in drugega za žgalno daritev. Prinese naj ju duhovniku; ta naj daruje najprej tistega za daritev za greh; preščipne naj mu vrat tik pri glavici, ne da bi jo čisto odtrgal, in naj nekoliko krvi poškropi po steni oltarja, drugo kri pa naj iztisne ob vznožju oltarja; to je daritev za greh. Drugega naj, kakor je določeno, daruje kot žgalno daritev. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo zaradi greha, ki ga je storil, in mu bo odpuščeno.
Če pa ne zmore niti dveh grlic ali dveh golobčkov, naj prinese kot dar za svoj greh desetinko škafa bele moke kot daritev za greh; nanjo naj ne zliva olja in ne daje kadila, ker je daritev za greh. Prinese naj jo duhovniku in ta naj je vzame polno prgišče kot spominski dar in jo sežge na oltarju z GOSPODOVIMI ognjenimi daritvami; to je daritev za greh. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo zaradi greha, ki ga je storil v kakšni taki zadevi, in mu bo odpuščeno. Duhovniku pa pripada enako kakor pri jedilni daritvi.‹«
GOSPOD je spregovoril Mojzesu in rekel: »Če kdo ravna nezvesto in se pregreši – čeprav nehote – nad tem, kar je posvečeno GOSPODU, naj pripelje kot spravni dar GOSPODU neoporečnega ovna od drobnice v spravno daritev; oceni ga v srebrnih šeklih po teži svetiščnega šekla! Povrne naj toliko, kolikor se je pregrešil nad svetim. Doda naj petino in jo izroči duhovniku. Ta naj z ovnom spravne daritve zanj opravi spravo in mu bo odpuščeno.
Če kdo greši in stori kaj proti kateri koli od GOSPODOVIH zapovedi, česar ne bi smel, čeprav nevedoma, je kriv in ga zadene krivda. Duhovniku naj pripelje neoporečnega ovna od drobnice po tvoji cenitvi kot spravno daritev. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo zaradi greha, ki ga je nehote storil – ni vedel – in mu bo odpuščeno. To je spravna daritev; nakopal si je krivdo pred GOSPODOM.«
GOSPOD je spregovoril Mojzesu in rekel: »Če se kdo pregreši in ravna nezvesto proti GOSPODU, bodisi da prevara rojaka za kakšno stvar, ki jo je dobil v hrambo, si jo sposodil ali ukradel, bodisi da rojaka izkoristi ali ga prevara za izgubljeno stvar, ki jo je našel, in krivo priseže glede česar koli, s čimer se človek more pregrešiti: kdor se tako pregreši in si nakoplje krivdo, naj vrne vse, kar je ukradel ali izsilil ali mu je bilo zaupano v hrambo ali kar je izgubljenega našel ali stvari, o katerih je krivo prisegel; na dan svoje spravne daritve naj glavnico povrne tistemu, čigar je, in naj doda še petino vrednosti. Kot svoj spravni dar GOSPODU naj pripelje duhovniku neoporečnega ovna od drobnice po tvoji cenitvi za spravno daritev. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo pred GOSPODOM in odpuščeno mu bo katero koli dejanje, s katerim si je nakopal krivdo.«
(3 Mz 5,1-26)

»Če se kdo dotakne česar koli nečistega, človekove nečistosti ali nečiste živine ali katere koli nečiste laznine, in kljub temu jé meso GOSPODOVE mirovne daritve, takšnega naj iztrebijo iz njegovega ljudstva.‹«
GOSPOD je spregovoril Mojzesu in rekel: »Govôri Izraelovim sinovom in reci: ›Ne jejte nobene tolšče od goveda, ovce ali koze! Tolščo mrhovine in raztrganih živali lahko uporabite za kar koli, le jesti je nikakor ne smete. Zares, kdor bi jedel tolščo živine, ki jo darujejo v žgalno daritev GOSPODU, takšnega, ki bi to jedel, naj iztrebijo* iz njegovega ljudstva.
(3 Mz 7,21-25)

Dal je pripeljati junca za daritev za greh; Aron in njegovi sinovi so položili roke na glavo junca daritve za greh  in bil je zaklan. Mojzes pa je vzel nekaj krvi in jo s prstom nanesel okrog in okrog na rogove oltarja in ga tako očistil greha, drugo kri pa je zlil k vznožju oltarja. Ko je tako opravil spravo nad njim, ga je posvetil.
Potem je vzel vso tolščo z drobovja, jetrno péčico, ledvici in njuno tolščo. In to je Mojzes sežgal na oltarju. Junca pa, njegovo kožo, meso in iztrebke, je sežgal v ognju zunaj tabora, kakor je GOSPOD zapovedal Mojzesu. Dal je pripeljati ovna za žgalno daritev; Aron in njegovi sinovi so položili roke na ovnovo glavo  in bil je zaklan. Mojzes pa je oltar okrog in okrog poškropil s krvjo. Razsekal je ovna na kose in sežgal glavo, kose in tolščo. Drobovje in noge je opral z vodo; nato je Mojzes vsega ovna sežgal na oltarju; to je bila žgalna daritev v prijeten vonj, ognjena daritev za GOSPODA, kakor je GOSPOD zapovedal Mojzesu.
Nato je dal pripeljati še drugega ovna, ovna umestitve, in Aron in njegovi sinovi so položili roke na ovnovo glavo in bil je zaklan. Mojzes pa je vzel nekaj krvi in Aronu pomazal mečico desnega ušesa in palca njegove desne roke in desne noge. Pripeljal je Aronove sinove in jim s krvjo pomazal mečice desnih ušes in palce desnih rok in desnih nog; z drugo krvjo pa je okrog in okrog poškropil oltar. Potem je vzel tolščo: tolsti rep, vso tolščo z drobovja, jetrno péčico, ledvici in njuno tolščo in desno stegno. Iz košare z nekvašenim kruhom, ki je bila pred GOSPODOM, je vzel nekvašeni kolač, kolač z oljem umešenega kruha in mlinec in jih položil na tolščo in desno stegno. Vse to je naložil Aronu in njegovim sinovom na roke in dal primikati kot dar primikanja pred GOSPODOM. Nato je Mojzes to vzel z njihovih rok in sežgal na oltarju poleg žgalne daritve. To je bila umestitvena daritev v prijeten vonj, ognjena daritev za GOSPODA.
(3 Mz 8,14-28)

Osmi dan je Mojzes poklical Arona in njegove sinove in Izraelove starešine. Rekel je Aronu: »Vzemi si tele za daritev za greh in ovna za žgalno daritev, oba neoporečna, in ju daruj pred GOSPODOM! Potem govôri Izraelovim sinovom in reci: ›Vzemite kozla za daritev za greh in tele in jagnje, obe enoletni in neoporečni, za žgalno daritev, vola in ovna za mirovno daritev, da jih zakoljete pred GOSPODOM, in z oljem umešeno jedilno daritev; kajti danes se vam bo prikazal GOSPOD.‹«
Spravili so torej, kar je zapovedal Mojzes, pred shodni šotor in vsa skupnost je pristopila in se postavila pred GOSPODA. In Mojzes je rekel: »To je GOSPOD zapovedal storiti, da se vam prikaže GOSPODOVO veličastvo.«
Potem je Mojzes rekel Aronu: »Pristopi k oltarju, daruj svojo daritev za greh in svojo žgalno daritev, da opraviš spravo zase in za ljudstvo, in daruj daritev za ljudstvo, da opraviš spravo zanje, kakor je zapovedal GOSPOD.« Aron je stopil k oltarju in zaklal tele kot daritev za greh zase. Aronovi sinovi so mu podali kri; pomočil je vanjo prst in jo nanesel na oltarne rogove, drugo kri pa je zlil k vznožju oltarja. Tolščo, ledvici in jetrno péčico od daritve za greh je sežgal na oltarju, kakor je GOSPOD zapovedal Mojzesu. Meso in kožo pa je sežgal v ognju zunaj tabora. Potem je zaklal žgalno daritev; Aronovi sinovi so mu izročili kri in z njo je okrog in okrog poškropil oltar. Podajali so mu žgalno daritev po kosih in glavo; in sežgal jo je na oltarju. Drobovje in noge je opral in sežgal poleg žgalne daritve na oltarju.
Potem je daroval daritev ljudstva; vzel je kozla daritve za greh za ljudstvo, ga zaklal in opravil daritev za greh kakor prejšnjo. Nato je daroval žgalno daritev in jo opravil, kakor je bilo določeno. Daroval je še jedilno daritev; vzel je je polno prgišče in jo sežgal na oltarju poleg jutranje žgalne daritve. Potem je zaklal vola in ovna kot mirovno daritev za ljudstvo. Aronovi sinovi so mu podali kri in z njo je okrog in okrog poškropil oltar. Volovo in ovnovo tolščo: tolsti rep, tolščo, ki pokriva drobovje, ledvici in jetrno péčico, so položili na prsne kose in sežgal jih je na oltarju. Prsne kose in desno stegno je Aron primikal kot dar primikanja pred GOSPODOM, kakor je zapovedal Mojzes.
(3 Mz 9,1-21)

Nato sta kralj in z njim ves Izrael darovala klavne daritve pred GOSPODOM. V mirovno daritev, ki jo je Salomon daroval GOSPODU, je daroval dvaindvajset tisoč glav goveda in sto dvajset tisoč ovc. Tako so kralj in vsi Izraelovi sinovi posvetili GOSPODOVO hišo. Tisti dan je kralj posvetil sredino dvora pred GOSPODOVO hišo. Tam je namreč daroval žgalno in jedilno daritev in tolščo mirovnih daritev, ker je bil bronasti oltar, ki je stal pred GOSPODOM, premajhen, da bi sprejel žgalno in jedilno daritev in tolščo mirovnih daritev.
1 Kr 8,62-64

Nova zaveza

Pavel:
Vse, kar je v mesnici naprodaj, jejte in se nič ne sprašujte glede vesti …
(1 Kor 10,25)

________________

Zakaj bi moral človek miriti Boga s pomirjevalnim vonjem, ki ni bil prijeten vonj, temveč smrad. Saj je Bog ljubezen, mir, sprava, dobrota … Ali je mogoče z Bogom manipulirati?
Ali kdo verjame, da je bila Božja volja zaklati 22.000 govedi in 120.000 ovac, ki naj bi jih kralj Salomon daroval Bogu? Boga, ki je rekel Ne ubijaj! Ali ni bila to volja boga podzemlja!
Knjiga Levitik (tretja Mojzesova knjiga) je pravi priročnik za klavce, mesarje in kuharje.

*Iztrebljanje je v takratnem svetu pomenilo smrt s kamenjanjem, to je bilo običajno še v času Jezusa.

Print Friendly, PDF & Email
close

Naročite se na naše e-novice

close

Naročite se na naše e-novice