Katoliški katekizem
V veljavnem katoliškem katekizmu (slov. izdaja je iz leta 1993) je mogoče najti nekaj točk, kjer katoliška cerkev dovoljuje, opravičuje in spodbuja ljudi k ubijanju, mučenju živali in uničevanju narave, saj je ta, tako cerkev, človeku dana za njegove potrebe. Seveda gre za cerkvene satanske stihe, kajti vse je podrejeno človekovemu egoizmu. Z Bogom seveda vse to nima nobene zveze, kajti Bog je rekel Ne ubijaj! In ta zapoved je absolutna in tako velja za vse življenjske oblike.
2415 Sedma zapoved zahteva spoštovanje integritete stvarstva. Živali, rastline in neživa narava — vse to je po svoji naravi namenjeno skupnemu blagru preteklega, sedanjega in prihodnjega človeštva. Uporabljanja rudninskih, rastlinskih in živalskih bogastev vesoljstva ne moremo odtegniti od spoštovanja do zahtev nravnosti. Gospostvo nad neživo* in živo naravo, ki ga Stvarnik daje človeku, ni neomejeno; merilo za to gospostvo je skrb za kakovost življenja bližnjega, vštevši prihodnje rodove; to gospostvo zahteva religiozno spoštovanje integritete (neokrnjenosti) stvarstva.
2416 Živali so od Bog ustvarjena bitja. Bog jih obdaja s skrbjo svoje previdnosti. Že s svojim preprostim obstojem ga hvalijo in slavijo. Tudi ljudje jim dolgujejo dobrohotnost. Spomnimo se, s kakšno rahločutnostjo so z živalmi ravnali svetniki, kakor sta sv. Frančišek Asiški in sv. Filip Neri.
2417 Bog je živali zaupal gospodarjenju njega, katerega je ustvaril po svoji podobi. Zakonito je torej uporabljati živali za hrano in izdelovanje obleke. Dovoljeno jih je udomačiti, da človeku pomagajo pri njegovem delu in razvedrilu. Če ostajajo v pametnih mejah, so medicinski in znanstveni poskusi na živalih nravno sprejemljivi postopki, ker prispevajo k negovanju ali ohranjevanju človeških življenj.
2418 V nasprotju s človeškim dostojanstvom je po nepotrebnem trpinčiti živali ali oteževati njihova življenja. Prav tako je nedostojno človeka trošiti zanje vsote, ki bi prvenstveno morale lajšati bedo ljudi. Živali smemo ljubiti; ne moremo pa jim izkazovati naklonjenosti, kakršno dolgujemo samo osebam.
456 Od stvarnika danega gospostva nad rudninskimi, rastlinskimi in živalskimi viri v vesoljstvu ne moremo ločevati od oziranja na nravne obveznosti, vključno obveznosti do prihodnjih rodov.
2457 Živali so zaupane človekovemu upravljanju, a človek dolguje živalim dobrohotnost. Uporabljati jih sme za pravično zadovoljevanje svojih potreb.
__________
*Ne obstaja neživa narava. Bog je nikoli ni ustvaril. Če bi Bog ustvaril nekaj neživega, potem ne bi bilo vseobsegajočega življenja. Bog bi bil nepopoln. V vsem je življenje, življenje ohranja obliko. Če oblika, torej materija, propade, potem preide življenje iz te oblike v drugo agregatno stanje.
