Pravno o uživanju mesa
Nesporno je dokazano, da je meso zelo škodljivo za zdravje ljudi. Poleg tega ima meso zelo uničujoč vpliv na podnebje, naravo in živalski svet. Zato se postavi vprašanje, ali je uživanje mesa v skladu s slovensko ustavo in zakonodajo. Podobno velja tudi za mleko in jajca. V nadaljevanju sledi analiza nekaterih pravnih določb, ki se dotikajo živil živalskega porekla in dejavnosti, ki jih proizvaja.
5. člen ustave
Po 5. členu je država dolžna skrbeti za ohranjanje naravnega bogastva. Lov na prostoživeče živali in eden izmed njegovih produktov, kar je meso, vsekakor ni ohranjanje, temveč uničevanje naravnega bogastva, kajti prostoživeče živali so del naravnega bogastva. Torej tudi njihovo »meso«. Poleg tega so del naravnega bogastva tudi gozdovi in polja, ki jih množična živinoreja tako ali drugače močno uničuje.
Država mora po istem ustavnem določilu ustvarjati možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Jasno je, da tega ni mogoče doseči s produkcijo mesa in drugih živil živalskega porekla. Del kulture vsekakor ne more biti tisto, kar je uničujoče in pušča sabo trupla nedolžnih bitij in potoke krvi. V kulturo moderne dobe ne more spadati ubijanje nobenega bitja, pa najsi bo to človek ali žival. Seveda to velja tudi za druga bitja.
34. člen ustave
Meso kot posledica ubijanja živih bitij pomeni tudi poseg v človekovo pravico do osebnega dostojanstva (34. člen). Namreč, ubijanja, in to ne samo grozovita, živali v klavnicah, mnogi so pozabili, da so tudi živali živa bitja, nepredstavljivo trpljenje in mučenje živali v reji oz. pri prevozih, vse to je v globokem nasprotju z dostojanstvom človeka, ki vsebuje tudi spoštovanje sobitij, torej tudi živali.
41. člen ustave
Ta člen določa svobodo vesti in med drugi navaja, da je izpovedovanje vere in drugih opredelitev svobodno in da se nihče ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Vsa grozodejstva v zvezi z mesom, mlekom in jajcami ter živinorejo močno posegajo v versko svobodo ljudi, če vera teh ljudi zavrača uživanje živil živalskega porekla in ubijanje živali. Smiselno enako velja to tudi za tiste ljudi, katerih opredelitve oz. prepričanja nasprotujejo ubijanju živali in uživanju živil živalskega porekla.
63. člen ustave
Ustava v 63. členu določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. Če je protiustavno že vsakršno spodbujanje k nasilju, je jasno, da je tudi samo nasilje protiustavno, saj je to hujša kršitev vrednot kot pa samo spodbujanje. Ubijanje in mučenje živali pa sta vsekakor nasilje, ki spadata pod pojem vsakršno, ne glede na to, da je 63. člen uvrščen v poglavje o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, iz česar bi bilo mogoče sklepati, da se nanaša samo na odnos človek – človek in ne odnos človek – živali oz. narava. Meso je proizvod strahotnega nasilja in je zato v nasprotju z navedenim členom ustave. Zanimivo je tudi to, da v Sloveniji zakonito obstajajo lovska in ribiška društva, ki so izraz strahotnega nasilja.
2. odstavek 71. člena ustave
Ustava v 2. odst. 71. člena določa, da zakon določa posebno varstvo kmetijskih zemljišč. To je razumljivo, saj so ta zemljišča bistvena za prehrano ljudi. Kaj se dogaja na mnogih od teh zemljišč? Na veliko se prideluje takšna ali drugačna hrana za živino v množični živinoreji, pri čemer se na veliko uporabljajo pesticidi in druga za zemljo škodljiva umetna sredstva. Nič boljše ni na travnikih, kjer se uporabljajo umetna sredstva za pospešitev rasti trave, ki bo služila za hrano živini. Poleg tega pa se na mnoge travnike vlivajo stotine hektolitrov gnojnice, ki je pravi strup za zemljo, saj v njej uniči drobne organizme, ki so potrebni za rast trave in zelišč. Tudi večkratna košnja travnikov je uničujoča, saj le-te spreminja v zelene puščave. Rastline se namreč ne morejo več obnoviti, ker ni več semen, ki bi sicer bila, če bi se kosilo po tistem, ko rastline odcveto in se formirajo semena, ki obnavljajo travnike v naravnem procesu. Živinoreja tako uničuje tudi kmetijska zemljišča, ki bi po ustavi potrebovala posebno varstvo. Pa tega varstva ni.
1. odstavek 72. člena ustave
Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Ker je živinoreja izjemno škodljiva in ne uničuje samo ljudi in živali, temveč tudi okolje, je jasno, da je meso kot proizvod živinoreje v nasprotju tudi s 1. odstavkom 72. člena ustave. Več o škodljivosti živinoreje na okolje je TUKAJ.
4. odstavek 72. člena ustave
Kot že navedeno, nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Množična živinoreja, katere proizvod je tudi meso, izjemno negativno vpliva na zdravje živali in ne samo na zdravje ljudi. Ne samo na zdravje živali, temveč tudi na njihovo življenje. Milijarde in milijarde živali po svetu in desetine milijonov v Sloveniji je namreč mučenih in nato umorjenih za prehrano ljudi. Zato je meso, skupaj z ostalimi živili živalskega porekla, v nasprotju z 72. členom ustave, ki določa, da zaščito živali pred mučenjem določa zakon. Iz te ustavne določbe namreč implicitno izhaja, da mučenje živali, s tem pa tudi ubijanje za prehrano kot posebno obliko mučenja zaradi svoje nepotrebnosti, ni dovoljeno, sicer te določbe ne bi bilo.
73. člen ustave
Živali kot del narave spadajo tudi v pojem naravna znamenitost in naravna dediščina v smislu 73. člena ustave in jih je treba zato varovati, kajti mrtve živali vsekakor niso znamenitost ali dediščina. Tudi dejstvo, da je država dolžna skrbeti za zdravo življenjsko okolje v smislu 73. člena ustave varuje življenje živali, saj zdravega življenjskega okolja ni brez zdravih živali in s pobijanjem živali, tako prostoživečih kot domačih. Če je temu tako, ali lahko obstaja živinoreja, ki je v vseh pogledih proti temu?
74. člen ustave
Ob vsej škodljivosti mesa in drugih živil živalskega porekla se zastavlja vprašanje, ali je živinoreja kot dejavnost v javnem interesu? In v skladu z javno koristjo? Več o tem je TUKAJ.
2. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
Po 2. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ima vsakdo pravico do najvišje možne stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje, nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Če mora vsakdo skrbeti za svoje zdravje, mora uživati samo zdrava živila. Katera pa so to? Meso, mleko, jajca, fižol, leča, jabolka in drugo sadje, zelenjava …? Ali je meso zdravo živilo, če na desetine znanstvenih raziskav in študij dokazuje, da je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, ali po »domače«: meso je škodljivo. Če je meso škodljivo, ali je potem zdravo? Ali je nekaj zdravo, če telo to zavrača? Kar velja za meso in to je znanstveno dokazano. Ali ni potem uživanje mesa v nasprotju z omenjenim zakonom? Kajti če človek uživa nekaj, kar lahko negativno vpliva na njegovo zdravje, pomeni, da ne skrbi za svoje zdravje. Ali je znanstveno dokazano, da so fižol, leča, ajda, jabolka … škodljiva?
Nihče ne sme ogrožati zdravja drugih, še piše v 2. členu ZZVZZ. Znani so izjemno škodljivi vplivi živinoreje, torej tiste dejavnosti, ki proizvaja meso, mleko in jajca, na okolje in podnebje. Znanstvene raziskave, ki to potrjujejo, se vrstijo kot po tekočem traku. Množična živinoreja s svojimi proizvodi je v bistvu največji onesnaževalec podnebja in okolja. Meso in druga živila živalskega porekla torej uničujejo naravo in s strupi, ki so vnešeni vanjo, škodijo zdravju vseh ljudi, torej tudi tistih, ki so vegani. Tako je tem zadnjim kršena pravica do najvišje možne stopnje zdravja, kot to določa ZZVZZ, saj zaradi živinoreje zastrupljeno okolje lahko negativno vpliva na njihovo zdravje. Seveda pa vse to ne vpliva negativno samo na vegane, temveč tudi na ostale ljudi, torej tiste, ki vse to povzročajo. Tako tudi na ta način dobijo nazaj to, kar so dali naravi in drugim osebam.
In za konec še enkrat 34. člen ustave. Pa tudi 35. člen!
34. in 35. člen ustave: ali ima človek svobodno voljo glede prehrane?
Mnogi menijo, da ima človek svobodno voljo glede odločanja o lastnem načinu prehranjevanja in to v smislu splošne svobode ravnanja po 35. členu ustave. To velja samo deloma. Po zakonu lahko namreč izbira samo med tistimi živili, ki so neškodljiva za njegovo zdravje, saj mora, kot to določa ZZVZZ, skrbeti za svoje zdravje. Izbira torej lahko samo med živili rastlinskega izvora, kajti tudi za mleko in jajca obstaja, kot to velja za meso,obstaja mnogo znanstvenih raziskav, ki izkazujejo škodljivost teh živil za zdravje ljudi. Kar zadeva prehrano, se lahko torej človekova svoboda izbire giblje samo v polju zdravih živil, v to pa meso, in seveda tudi druga živali živalskega porekla, ne sodijo. Njegova splošna svoboda ravnanja je tukaj omejena tudi s pravicami drugih oseb in sicer smislu pravice do varnosti iz 34. člena ustave (ta člen vsebuje še pravico do osebnega dostojanstva). To pomeni, da imajo ljudje pravico, da se jih ne ogroža niti s hrano oz. dejavnostjo, ki iz katere izvira ta hrana. Ker je živinoreja zelo uničujoča do podnebja in okolja, je jasno, da krši pravico vsakogar do varnosti. Kajti če nekdo zboli ali ima negativne posledice zaradi podnebnih katastrof ali uničenega okolja, je velika verjetnost, da je to posledica množične živinoreje, katerega proizvod je meso ali pa tudi mleko. Mogoče se je kakšen vegan okužil z zoonozo, pa do tega ne bi prišlo, če bi bili vsi vegani.
Ali je lahko meso, kot proizvod mučenja in umora živih bitij v živinoreji ali pri lovu, zdravo in varno? Smiselno enako velja to za mleko in jajca. Če bi veljalo, bi bil to absurd! Toda za državo je!
