Kdo je razsodnik?
Mnogo je primerov, da znanstveniki raziskujejo eno in isto stvar. Tako se znanstveniki stalno ukvarjajo z vplivom določenih vrst hrane na zdravje ljudi. Že leta potekajo raziskave o tem, ali so meso, mleko in jajca zdravi, kar seveda velja tudi za izdelke iz njih. Rezultati o isti zadevi so včasih takšni, drugič drugačni. Kaj storiti, če npr. ena raziskava dokazuje, da je meso škodljivo, druga pa da ni. Ali da ena trdi, da je uživanje kravjega mleka dobro za zdravje ljudi, druga pa temu nasprotuje. Komu verjeti? Kdo bi lahko bil razsodnik?
Če obstaja več znanstvenih raziskav o isti zadevi z nasprotnima rezultatoma, je razsodnik lahko etika. Raziskave je treba pogledati v luči etike in ta pove, katera je prava. Seveda je vsebina te etike življenje, življenje vseh bitij in temeljna enakopravnost med njimi. Iz tega pa izhajajo etična načela, kot so: ne ubijaj, ne kradi, ne laži … Glede mesa etika postavi npr. vprašanje: ali je lahko nekaj zdravo, če je pridobljeno z mučenjem in ubijanjem? Ali je mučenje in ubijanje del zdravja? Ali je mučenje in ubijanje del dobrega? Ali je lahko nekaj dobro, če je pridobljeno na nedober način? Ali lahko iz nezdravega nastane zdravo, torej zdravje? Vprašanj je lahko še več! Seveda vse to velja tudi za mleko in jajca.
Francoski zdravnik in pesnik Francois Rabelais je dejal: »Znanost brez vesti je pogubljenje duše«. Vest, preko katere se izraža etika, je torej zelo pomembna. Kaže pot, po kateri gre lahko človek na vseh področjih. Ta pot vodi v svetlo prihodnost. Seveda to velja tudi za znanstvenike.
