Izjemna škodljivost mesa

Izjemna škodljivost mesa

Množična živinoreja s svojimi produkti živalskega izvora (meso, mleko, jajca in proizvodih iz njih) je tudi v zdravstvenem pogledu zelo uničujoča. Uživanje mesa in drugih živil živalskega porekla je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni (rak, diabetes, kardiovaskularne bolezni …), povzroča tudi prekomerno težo ter celo depresije, kajti neka raziskava iz leta 1998 kaže pri uživalcih mesa povečano pojavljanje strahu in depresij v primerjavi z vegetarijanci. Za uživalce mesa obstaja po raziskavi kalifornijske Univerze Loma Linda dvakrat višje tveganje, da zbolijo za demenco. Novejše raziskave dokazujejo, da infekcija s toksoplazmo (zajedavci v možganih), ki se najpogosteje prenaša z mesom, vzpodbuja tiste karakterne lastnosti, ki prevladujejo v današnjem času, npr. zanemarjanje moralnih vrednot, ravnodušnost in lahkoživost, iz česar bi bilo mogoče potegniti celo vprašanje, v koliki meri uživanje mesa doprinaša k razpadu vrednot v moderni družbi. Po neki ameriški študiji ugotavljajo spremembe ožilja že pri 70% otrok.

Meso ni več del življenjske moči, kot se je več desetletij glasilo življenjsko vodilo, v resnici pa to nikoli ni bilo. Na svetu obstajajo narodi, ki se prehranjujejo izključno vegetarijansko, kar je tudi dokaz o tem, da meso ni nujno za življenje. Razne študije po vsem svetu dokazujejo, da je npr. pri vegetarijancih in veganih manjše tveganje, da zbolijo za sladkorno boleznijo, osteoporozo, boleznimi ožilja in ožilja, rakom, revmo. Vegetarijanci in še posebej vegani so bolj zdravi in naj bi živeli dlje, kot tisti, ki uživajo meso. Živila živalskega porekla torej sploh niso potrebna v človekovi prehrani. Uživanje mesa je stvar navade oz. tradicije in ne nuje. Podobno velja tudi za mleko.

Množična živinoreja je v svojem vzroku, to je produkcija mesa in drugih živil živalskega izvora okrutno. Živali neznosno trpijo. V klavnicah se dogajajo brutalni umori. Mnoga živa bitja, ki jih klavec razpara, so še pri zavesti. Živa bitja tulijo in cepetajo v smrtnem strahu zaradi peklenskih bolečin. Živali, ki čakajo v vrsti, morajo mnogokrat sodoživljati smrtne muke svojih predhodnic in vedo, da se bo njim godilo prav tako. Klavnice so mesta nepredstavljivega trpljenja živih bitij, bitij, ki čutijo oz. občutijo bolečino in strah prav tako kot človek. Tudi krave mlekarice neznosno trpijo, saj so postale prave tovarne za proizvodnjo mleka. Krave so tretirane kot stroji, ki prinašajo dobiček. Zaradi genetskih spreminjanj in proizvodnih tehnik, naravnanih na najvišje zmogljivosti, je krava danes sposobna dati letno več kot 6000 litrov mleka – večkratnik tega, kar daje v naravnih pogojih. V naravnih pogojih daje krava mleko samo takrat, ko ima mladiča. Da bi se ustreglo potrebam prebivalstva po mleku, krave vsako leto umetno oplodijo. Teličke takoj po rojstvu ločijo od matere. Za mater je ta izguba otroka najbolj travmatično doživetje v njenem že tako mučnem življenju. V svobodi najde svojega mladiča med tisoč telički in ga doji 6 do 12 mesecev. Rastni hormoni in nenaravni cikli molzenja prispevajo k bolečinam v vimenih, ki lahko postanejo tako težka, da od časa do časa drsajo po tleh. Zato prihaja pogosto do infekcij vimen, ki jih skušajo preprečiti z zdravljenjem z antibiotiki. Zato je ta dejavnost tudi zelo neetična. Trpljenje živali v smislu produkcije mesa, mleka, jajc … je tudi v celoti nepotrebna, saj je dokazano, da lahko ljudje normalno živijo tudi brez živil živalskega porekla, ne samo to, so tudi bolj zdravi in živijo tudi dlje.

Vsega omenjenega, torej zelo škodljivih posledic masovne živinoreje, ne bi bilo ali pa bi bilo v manjši meri, če bi bila del družbene odgovornosti tudi zaščita živali, ki bi temeljila na visokih etičnih načelih, ki bi jih bilo mogoče strniti v zlato pravilo. Če bi se npr. zaščitilo življenje živali in bi živali imele pravico do življenja, do zdravja in dobrega počutja in seveda tudi svoje dostojanstvo, ter fizično in psihično celovitost, množične živinoreje ne bi bilo in s tem tudi ne njenih zelo škodljivih predhodno opisanih posledicah, ki zelo uničujejo družbo. Za meso bi bilo mogoče reči, da gre za množičnega morilca: letno po vsem svetu zaradi mesa umre kakšnih 60 milijard kopenskih živali, več 1000 milijard vodnih bitij, nepregledno število majhnih živali, ki jih uničujejo pri industrijski pridelavi hrane in desetine milijonov ljudi in seveda tudi narava.

Nekaj dejstev glede mesa:

  • meso je iz fiziološko-prehrambnega vidika odvečno živilo. Strokovnjaki danes ne dvomijo več, da veganska prehrana zagotavlja optimalno pokritje potreb po hranilnih snoveh. Pri nekaterih obolenjih, npr. pri visokem krvnem tlaku, revmi, motnjah v presnovi maščob, je vegetarijanski oz. veganski način življenja eden najbolj smiselnih terapevtskih ukrepov nasploh. V pestri veganski prehrani je vse, kar človek potrebuje za svoje življenje. O tem noben resen znanstvenik ne dvomi več. Vse to velja tudi za prehrano otrok. Vse to velja tudi za prehrano otrok. Nobena znanstvena študija npr. ni dokazala, da bi dojenčkom, ki so hranjeni s polnovredno brezmesno hrano, primanjkovalo železa ali česa drugega. Meso ni več del življenjske moči, kot se je več desetletij glasila deviza. Na svetu obstajajo narodi, ki se prehranjujejo izključno vegetarijansko, kar je tudi dokaz o tem, da meso ni nujno za življenje;
  • meso povzroča sladkorno bolezen: Visoka poraba nasičenih maščobnih kislin lahko vodi do odpornosti na inzulin in s tem pripomore k nastajanju sladkorne bolezni (diabetes mellitus). Nasploh vsebujejo živalski produkti zelo veliko nasičenih maščobnih kislin;
  • meso povzroča prekomerno težo: Nasičene maščobne kisline pripomorejo k nastanku prekomerne teže. Prekomerna teža med drugim velja za rizični faktor pri obolenjih srca in krvnega obtoka, pri srčnem infarktu, kapi in motnjah v prekrvavitvi;
  • meso škoduje kostem: Mesni proizvodi vsebujejo povprečno več fosforja kot kalcija. Zvišano razmerje med fosforjem in kalcijem ima za posledico povečano sproščanje kalcija iz kosti. Kot so pokazale nekatere raziskave, obstaja tesna povezava med visokim sprejemanjem fosfatov s hrano in povečanim tveganjem osteoporoze ter zlomov kosti;
  • meso je rizični faktor za rak: NIH, največja svetovna raziskovalna ustanova, je leta 2001 ugotovila povečano tveganje raka pri uživanju rdečega mesa. Argentina in Urugvaj spadata med največje porabnike govejega mesa na svetu in istočasno k deželam z najvišjo stopnjo raka na prsih in črevesju. Iz raziskave univerze v Minnesoti, ki je bila objavljena septembra 2002 izhaja, da uživanje rdečega mesa, pečenega na žaru, pospešuje raka na trebušni slinavki. World Cancer Research Fund in American Institute for Cancer Research, ki v svetovnem merilu sodita med najuglednejše ustanove na področju raziskovanja raka, menita, da obstaja »prepričljiva povezava med rdečim mesom, mesnimi izdelki in rakom debelega črevesa in danke« in da je povezava med mesom in rakom po zaslugi novejših raziskav veliko močnejša, kot je bila pred kakšnim desetletjem. Raziskave pokažejo na povezavo med prehranjevanjem z mesom in rakom prostate, pljuč, požiralnika, želodca in trebušne slinavke;
  • meso pospešuje vnetja in bolečine: Živalski proizvodi vsebujejo veliko arahidonske kisline, iz česar se tvorijo vnetne snovi. Te snovi lahko povzročijo nastanek neurodermitisa, vnetij tankega in debelega črevesja, astme, artritisa, artroze in revme;
  • meso pospešuje srčni infarkt in arteriosklerozo: Previsoko dovajanje železa, ki ga prinaša uživanje rdečega mesa, je nevaren vir prostih radikalov, ki škodujejo krvnim žilam. Posebno pri moških narašča tveganje srčnega infarkta;
  • meso pospešuje depresije: Meso ima negativen učinek na duševnost. Raziskava iz leta 1998 kaže pri uživalcih mesa povečano pojavljanje strahu in depresij v primerjavi z vegetarijanci;
  • neka študija (Interesting Iron study) o problemih hem železa, je pokazala, da je povišana količina hem železa (izvor: rdeče meso, perutnina, ribe) rizični faktor za nastanek raka na debelem črevesju (železo spodbuja nastanek prostih radikalov in poškodbe dednine celic in je povezano z rizikom nastanka raka). Študija je tudi pokazala, da je IZVOR železa bistven in da železo rastlinskega izvora ni povezano z nastankom rakastih obolenj. Druga študija pa je pokazala, da hem železo povečuje riziko nastanka bolezni srca in ožilja, ker hem železo deluje kot pro-oksidant in spodbuja reakcijo med LDL holesterolom (slabi holesterol) in kisikom, pri čemer nastajajo obloge na stenah žil;
  • več študij, predvsem iz Prage (Karlova univerza), pa tudi Univerz Oxford in Maryland, je pokazalo, da okužba s toksoplazmo (zajedavci v možganih), ta pa se najpogosteje prenaša z mesom, vzpodbuja tiste karakterne lastnosti, ki prevladujejo v današnjem času, npr. zanemarjanje moralnih vrednot, ravnodušnost in lahkoživost. Okuženi s toksoplazmo so se v svojih osebnostnih lastnostih razlikovali od oseb brez parazitov v možganih in to v negativno smer. Ker se okužba s toksoplazmo najpogosteje prenaša z mesom, kot že navedeno, se postavi vprašanje, v koliki meri uživanje mesa doprinese k razpadu vrednot v naši družbi. Nevarnost latentne toksoplazme se podcenjuje, čeprav lahko zaradi pogostosti (med 30 in 70% v zahodnih državah) predstavlja resen problem za zdravstvo, tudi v Sloveniji;
  • dne 1.10.2003 je bila v PNAS-online objavljena študija znanstvenikov Univerze Kalifornija. PNAS je kratica za “Proceedings of National Academy of Sciences”, najuglednejši in največkrat citirani svetovno znani strokovni časopis. Raziskovalci so odkrili, da človekova presnova pri uživanju rdečega mesa (govedo, prašič, ovca) prejme določene telesu tuje molekule in te nalaga v različna tkiva. Pri teh molekulah gre za povezanost sladkorja z oznako N – Glycolyneuraminsko kislino (Neu5Gc), ki se nahaja na površini membrane celic. To substanco tvorijo samo sesalci, človekova presnova te sladkorne povezave ne more proizvesti. Posebno velike količine so v mesu govedi, svinj in ovc. Tudi mleko in sir vsebujeta to povezavo v manjših količinah. V krvi testiranih oseb je bilo najti protitelesa, ki reagirajo z Neu5Gc molekulami. Iz tega je mogoče sklepati, da je bila proti tej molekuli imunska reakcija. Same molekule Neu5Gc so bile najprej dokazane v različnih rakastih tkivih, pozneje pa so jih našli tudi v krvnih žilah in celicah sluznice. Pri tej študiji je pomembno to, da je bilo prvič znanstveno neoporečno dokazano, da človekovo tkivo sprejme molekule iz zaužitega mesa in pri tem nastane imunska reakcija. Človekov imunski sistem obravnava molekulo Neu5Gc kot škodljivega vsiljivca. Raziskava učinkovito pokaže na dejstvo, da meso ni nobena naravna človekova hrana, sicer imunski sistem ne bi tvoril protiteles. Očitno je, da človekovo telo preko imunskega sistema zavrača meso in da je to popolnoma naravna reakcija telesa. Gre za obrambo telesa pred škodljivimi tujimi snovmi;
  • tudi znana »Kitajska študija« (projekt o prehrani in zdravju Kitajska-Oxford-Cornell) kaže jasne povezave med uživanjem mesa in boleznimi. Ta projekt je sčasoma odkril več kot 8 000 statistično pomembnih povezav med različnimi prehrambenimi dejavniki in boleznimi. Ugotovitve? Ljudje, ki so v prehrano vključevali največ živalskih živil, so najbolj obolevali za kroničnimi boleznimi … Ljudje, ki so v prehrano vključevali največ rastlinskih živil, so bili najbolj zdravi in običajno niso obolevali za kroničnimi boleznimi. V Kitajski študiji je podrobno opisana povezava med prehrano in boleznimi srca, diabetesom ter rakom, vendar tudi zmožnost prehrane, da zmanjša ali odpravi tveganje ali učinke teh smrtonosnih boleznih. Kitajska študija tudi preučuje vir »prehranske zmede«, ki so jo povzročile močne interesne skupine, vladni subjekti in neodgovorni znanstveniki.


Ali uživanje mesa škoduje tudi inteligenci? Beljakovinsko bogata prehrana vodi do zvišanja kortizona v krvni plazmi in slini. Kronično povišane koncentracije kortizona škoduje hipokamposu, kar povzroča občutno poslabšanje spomina. Za uživalce mesa obstaja po raziskavi kalifornijske univerze Loma Linda tudi dvakrat višje tveganje, da zbolijo za demenco.

Omega-3 maščobe, ki so v ribah naj bi bile zdravilne in naj bi omejile bolezni srca in ožilja.. Raziskava, ki je proučevala vpliv različnih maščob na srčne bolezni, je odkrila bistveno povezavo med omega-3 maščobami iz rib in povečanim tveganjem za pojav bolezni srca in ožilja, kar je v nasprotju s splošnim prepričanjem. Zanimivo je dejstvo, da raziskava s povečanim tveganjem ne povezuje omega-3 maščob iz rastlinskih virov, marveč le omega-3 maščobe iz rib. To pa ni edina raziskava, ki izpodbija trditev, da naj bi omega-3 maščobe iz rib zmanjševale možnost srčnih obolenj.

Kdor hoče živeti zdravo, naj se raje odpove mesu, kajti:

  • snovi, ki zastrupljajo okolje: Približno 90% vseh dioksinov in furanov sprejmemo z živalsko hrano. Tekom prehranjevalne verige pride do vedno večjega kopičenja težko razkrojljivih škodljivih snovi, tudi zaradi pesticidov iz množične živinoreje. “Končni člen” človek morda takrat sprejme zdravju škodljive količine teh snovi. Meso divje svinje ne vsebuje samo strupov iz okolja, temveč npr. tudi radioaktivni cezij. Münchenski ekološki inštitut je v zadnjem letu pri črni divjadi nameril 17.600 becquerel na kilogram mesa. Mejna vrednost za živila je pri 600 becquerel;
  • odpornost na antibiotike: Živali v množični reji krmijo z enormnimi količinami antibiotikov. Kemiki so dokazali, da antibiotiki, ki jih uporabljajo pri vzreji živali, pri uporabi gnojnice očitno preidejo na rastline in tako prispejo v človeško hrano – z nevarnimi posledicami. V okoljih, kjer obstaja živinoreja, je občutno večji upad odpornosti na antibiotike. Tako ti ne pomagajo več;
  • BSE: Mišično meso zaklanega goveda so doslej vedno uvrščali med zdravstveno neoporečna živila. Zdaj znanstveniki po vsem svetu lahko dokažejo, da se v mišičnem mesu nahajajo prioni. Münchenski neuropatolog prof. Kretschmar jih je označil kot vznemirljiv rezultat, ker ni mogoče izključiti, da jih človek dobi z mišičnim mesom.


Creutzfeld-Jakobova bolezen (CJD) spada tako kot Alzheimerjeva bolezen k nevroregenerativnim boleznim, ki jih po njihovi klinični sliki med seboj ni mogoče vedno jasno razlikovati. Na večjem številu ameriških univerz so izvedli raziskave na umrlih, pri katerih so za časa njihovega življenja specialisti postavili diagnozo Alzheimerjeve bolezni. Brizantno pri rezultatih te raziskave je, da v 3 do 13 odstotkih sploh ni šlo za Alzheimerjevo, temveč za Creutzfeld-Jakobovo bolezen. V ZDA se je število ljudi, ki so umrli za Alzheimerjevo boleznijo od leta 1979 do leta 2000 50-krat povečalo. V letu 2000 je bilo teh ljudi 50.000. Trenutno pa ocenjujejo, da je obolelih za Alzheimerjevo boleznijo v ZDA okoli 4 milijone. Zato je potrebno realno zaključiti, da pri Creutzfeld-Jakobovi bolezni prihaja do nemajhnih temnih številk.

Študija nemškega centra za raziskavo raka je odkrila, da obstaja pri vegetarijancih izrazito zmanjšana nevarnost smrtnosti. Od 100 udeležencev raziskave iz starostne skupine, v kateri so predvideni smrtni primeri, jih je bilo le 59 dejansko soočenih z vegetarijanstvom. Če se moške udeležence raziskave opazuje ločeno, je pozitivni učinek s komaj 52 dejanskimi smrtnimi primeri še izrazitejši.

Tisti, ki uživajo meso, torej večkratno škodujejo sebi in družbi. Prvič, ker jedo hrano, zaradi katere lahko zbolijo in celo umrejo (zamislite si očeta, ki na veliko uživa meso, zato zboli za rakom in umre ter za seboj pusti nepreskrbljenega otroka, ki se mu lahko zaradi takšnega ravnanja očeta popolnoma spremeni življenje in to na slabše), drugič, ker s svojo boleznijo, ki je nastala zaradi uživanja mesa, povzročajo družbi velike stroške, ki jih za zdravljenje njihove samopovzročene bolezni mora plačevati zdravstveno zavarovanje (v večini primerov je zdravljenje bistveno dražje kot pa je velik njihov prispevek v blagajno zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da morajo zanje plačevati tudi drugi davkoplačevalci, npr. tudi vegetarijanci, ki z uživanjem mesa nimajo nič skupnega ali vegani), tretjič, ker morajo zanje, torej za njihovo hrano, ki je sicer s stališča fiziologije prehrane odvečno in nepotrebno živilo, neizmerno trpeti nedolžne živali (ogled kakšne klavnice bi mogoče marsikoga streznil), četrtič, ker zaradi njihovega uživanja mesa umirajo ljudje v nerazvitih deželah in petič, ker zaradi njihovega uživanja mesa prihaja do vedno večjega uničevanja okolja. Uživanje mesa je torej tudi ogrožanje družbe in s tem tudi Slovenije. Slabi finančni položaj družbe oz. države in splošno počutje ljudi, ogroža javno zdravje, uničuje okolje, povzroča neizmerno trpljenje živali in smrt desetine milijonov ljudi v nerazvitih deželah. Smiselno enako velja za mleko.

Veganska prehrana je primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike, poleg tega pa zmanjšuje možnosti za nastanek številnih kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, debelosti, raka …). To s številnimi neodvisnimi znanstvenimi raziskavami dokazujejo mednarodne prehranske organizacije:

AND (Academy of Nutrition and Dietetics),
DC (Dietitians of Canada),
NHMRC (Australian National Health and Medical Research Council),
BDA (British Dietetic Association),
BNF (British Nutrition Foundation).

Vsekakor je vegetarijanska prehrana boljša kot mešana prehrana, saj ne vsebuje mesa. Vsebuje pa mleko in jajca, ki pa sta tudi škodljiva za zdravje ljudi in seveda okolje ter podnebje. Da se ne omenja živali.

Print Friendly, PDF & Email
close

Naročite se na naše e-novice

close

Naročite se na naše e-novice