Morala pri živalih

Morala pri živalih

Morala in pravičnost nista lastnost človekova lastnost, temveč tudi živali. Mnogo je dokazov o tem.

Opice imajo občutek za pravičnost
Primati so visoko razvite živali s kompleksnim značajem in so pri merjenju inteligence ter zavedanja dosegli podobne rezultate kot triletni otroci. Že samo to dejstvo je dovolj, da poskusov na primatih ne bi smeli izvajati. Mnogi ljudje ne bi nikoli dopustili, da na triletnih otrocih izvajajo poskuse v laboratorijih, toda primati, ki jih uporabljajo pri testiranjih, doživljajo enake psihološke in čustvene travme kot otroci.  Primati so znani tudi po svojem močnem občutku za pravičnost. Eksperimenti na primatih so pokazali, da so te živali sposobne izraziti občutek ogoljufanosti in da svojo jezo usmerijo na osebo, ki jih je prevarala, ne pa na žival, ki je imela korist od goljufije. Pri eksperimentu sta opici prejemali žeton, s pomočjo katerega sta lahko dobili hrano. Vendar sta prejeli različno količino hrane in potem so opazovali reakcijo opice, ki je dobila manjšo porcijo od druge. Opica, ki je prejela manj ustrezen obrok, je izrazila jezo tako, da je vrgla svoj obrok hrane v eksperimentatorja, ob naslednji priložnosti pa od njega sploh ni želela vzeti žetona. Vir: http://www.newscientist.com/article/dn4179-monkey-business-reveals-sense-of-fair-play.html     Opice resus so zaprli v laboratorij, kjer so jih trenirali, da so prejele hrano s potegom ene ali dveh verig, leve ali desne, odvisno od barve svetlikajoče svetlobe. Ko so se tega naučile, so v prostor zaprli opico, ki so jo ostale opice lahko videle samo v ogledalu. Ko je opica ponovno na pravi način potegnila verigo in tako prišla do hrane, je druga veriga istočasno povzročila elektrošok zaprti opici, katero agonijo so lahko opazovale v ogledalu. Opice, ki s potegom verige niso želele povzročati elektrošoka zaprti opici, enostavno niso mogle dobiti hrano. Kar 87% opic se je odločilo, da rajši ostanejo lačne, kot da povzročajo bolečine zaprti opici. Ena od opic je na ta način kar dvanajst dni stradala. (Vir: http://www.all-creatures.org)

Živali rešile otroke
Avgusta 2004 so v Sibiriji našli 7-letnega dečka, ki so ga kot dojenčka starši zapustili in je vsa leta preživel le po zaslugi psa, ki ga je vzgajal in bil njegov edini spremljevalec. Deček je bil nag, premikal se je po vseh štirih, lajal je in renčal ter poskušal enega od policistov, ki so ga našli, ugrizniti. Tako kot njegov »vzgojitelj« je tudi deček svojo hrano povohal, preden jo je pojedel.
Leta 2002 so v Romuniji našli 7-letnega dečka, za katerega so tri leta skrbeli psi v divjini.
D Bello, nigerijski deček šimpanz, je bil najden leta 1996, star približno dve leti. Telesno in duševno zaostalega sta ga starša verjetno zapustila, ko je bil star pol leta.  Bella, ki so ga posvojili in vzgajali šimpanzi, so našli pri družini človeku sorodnih opic v Falgorskem gozdu, 150 km južno od mesta Kano na severu Nigerije.
12-letnega dečka so leta 1990 našli v Andih v Peruju. Deček naj bi živel 8 let pri kozah in pri njih odrastel. Verjetno je preživel tako, da je pil njihovo mleko in se hranil s koreninami in raznimi jagodami.

Levi rešili deklico
Levi so junija 2005 rešili deklico: Več mož je v Etiopiji ugrabilo dvanajstletno deklico, sedem dni so jo imeli ujeto, jo tepli, da je kričala in jokala. Zaslišali so jo trije levi, pregnali so može in pazili na deklico, dokler ni prišla policija in spravila deklico na varno. Izjava policista: »V Etiopiji so trije levi osvobodili deklico iz rok njenih ugrabiteljev. Deklica naj bi bila 7 dni ujeta in v tem času večkrat tepena,« je poročal policist Wondimu Wedaja po telefonu iz glavnega mesta province Bita Genet. Potem naj bi levi može pregnali in pazili na dvanajstletnico, dokler ni prišla policija. »Čuvali so jo in nam jo kasneje kot darilo prepustili,« je razložil Wedaja. Če levi ne bi bili prišli, bi možje deklico verjetno posilili, in jo kasneje prisilno poročili. »Vsi so prepričani, da gre za čudež, ker levi ponavadi ljudi napadajo.«

Živali, rešitelji življenj
Živali niso le zvesti tovariši, tudi življenja rešujejo. Opozarjajo pred požari ali drugimi nevarnostmi, saj imajo pogosto boljši nagon za nevarnost kot ljudje. Črna ovčarka Hera je rešila otroka: septembra 2002 je triletna deklica padla z ograje mostu v kanal. Psička je nagonsko skočila za njo in jo zgrabila za hlače z naprsnikom ter potegnila iz vode.
Zlati prinašalec Dusty je svojo lastnico obvaroval pred električnim šokom: prebudil jo je, ker je po stenah tekla voda in s stropa kapljala na električne naprave. Takoj so zaprli glavno pipo in vse pospravili. Kasneje so ugotovili, da je bil kabel na eni od svetilk gol. Malo pred tem so ustavili vodo. Če je ne bi, bi lahko bile posledice usodne.
Perzijski muc Sindbad je svojo lastnico rešil pred zadušitvijo: muc je glasno in razburjeno mijavkal, ko je novi opekač zanetil požar v kuhinji, pri čemer so se sproščali strupeni plini. Toda 75-letna lastnica je še spala. Ko se je zavedla nesreče, se je omotična sesedla. Sindi je ni izpustil in jo je obdeloval s tačkami, dokler ni prišla k sebi in z zadnjimi močmi poklicala pomoč.     

Moralno vedenje pri živalih
Sodobni biologi danes opisujejo moralno vedenje pri živalih, ki je bolj razširjeno, kot so menili doslej. Pri tem je vodilni mož Frans de Waal, profesor psihologije na univerzi Emory v Atlanti in direktor oddelka »Living Links Center for the Advanced Study of Ape and Human Evolution« v Yerksovem centru za primate v Atlanti. Že več kot 30 let dela kot raziskovalec vedenja primatov. Najprej je opisal gradnike moralnosti, psihološke mehanizme, kot so vživljanje, prenos čustev, prevzemanje perspektive in oblike vedenja, kot so sodelovanje, deljenje in tolažba pri človeku podobnih opicah.
Toda moralno vedenje pri živalih ni opazno le pri človeku podobnih opicah, pač pa tudi pri drugih živalih (GEO WISSEN št. 35, Greh in morala):

Sočutje
Sloni nobenemu članu črede ne obrnejo hrbta. S svojimi telesi in okli ga poskušajo podpirati. Če kljub temu umre, privlečejo veje in mrtvo telo zakrijejo.
Afriški slon pa ni poseben le zaradi svoje velikosti. Njegove vrline, med njimi sočutje in prijateljstvo, se pri nas ljudeh najdejo bolj redko. Prijateljstva pri slonih trajajo celo življenje. Sloni kažejo zelo socialno vedenje. To potrjuje dejstvo, da črede, ki lahko štejejo od 20 do 30 živali, še posebej skrbijo za mladiče, poškodovane, breje slonice ali stare slone.

Požrtvovalnost
Kiti glavači tvegajo lastna življenja, da člane svoje skupnosti zaščitijo pred napadi morskih psov in kitov ubijalcev. Na odprtem morju si dajejo kritje in brez tovrstnega zaščitnega spremstva ne bi preživel noben mladi kit.

Smisel za skupnost
Med vodomci spada k socialnemu vedenju pomoč. V svojo skupnost namreč sprejmejo sovrstnike, s katerimi niso v sorodu, ti se odpovejo naraščaju in hranijo lačne kljunčke mladičev.

Prijateljstvo
Kopitarji počnejo v divjini pa tudi na pašnikih skoraj vse skupaj. Ovce se na primer prižamejo k prijatelju, ki jo je med prerivanjem skupil.

Od kod »humane« oblike vedenja pri živalih, od kod etika in morala?
Raziskovalec vedenja, prof. Frans de Waal, je prepričan, da moralnost prihaja iz notranjosti. »Moralnost je naravna, ima čustveno osnovo, ni le stvar razuma … Ko vidiš, da ima nekdo bolečine, se aktivirajo isti predeli možganov, kot če bi imel bolečine sam. Moralne dileme aktivirajo predele možganov, ki so starejši od naše vrste.«
Frans de Waal: »Mar je civilizacija le fasada za egoistične pošasti?« Drugačno vprašanje si zastavlja znani novinar Volker Arzt (ZDF-ove serije »Naturzeit«, »Achtung, lebende Tiere«): »Koliko je vredno uradno stališče rimsko-katoliške cerkve, ki pravi, da živali nimajo duše, ko pa je ista institucija nekoč isto menila o ljudeh s črno kožo?«


Vir: Osvoboditev živali, št. 7.