Cerkveni blagoslov lovcev, morilcev Božjih bitij

Cerkveni blagoslov lovcev, morilcev Božjih bitij

V medijih je mnogokrat mogoče zaslediti, da vodijo katoliški duhovniki lovske maše ali kako drugače podpirajo lovce oz. lov. Tako je pred časom škof Stres vodil Hubertovo mašo pri LD Bogojina. Takratni ljubljanski nadškof Uran blagoslovil nov lovski dom na Jezerskem. Uran je sedaj že pokojni, pred smrtjo pa je prestal več operacij, tudi na možganih. Že tri mesece pred smrtjo je zaradi bolezni trpel, je dejal nadškof Zore. Mogoče pa je trpel zaradi trpljenja, ki ga je povzročil živalim in je dobil nazaj samo to, kar je dal živalim. Kdo ve!

Mnogi katoliški škofje in duhovniki so očitno ljubitelji ubijanja, sicer ne bi blagoslavljali objektov, ki služijo tistim, ki morijo oz. ubijajo nedolžna živa bitja ali pa ne bi vodili maš, ki jim je namen podpreti lovsko dejavnost, torej dejavnost morjenja nedolžnih živih bitij. Cerkev tako moralno-etično opravičuje morilsko dejavnost in ljudem sugerira, da je lov oz. ubijanje živali božja volja. Vendar pa se cerkev moti: to ni Božja volja, kajti Bog Stvarnik je v peti zapovedi jasno rekel: Ne ubijaj! Ni rekel, ne ubijaj ljudi, temveč Ne ubijaj, kar pomeni, da naj se ne ubija nihče: niti ljudi niti žival. To je verjetno razumljivo vsakomur, ki malo razmišlja s svojo glavo. Tudi prerok Izaija je bil jasen, ko je rekel, da kdor ubije vola, je kakor, da bi ubil človeka.

Katoliška cerkev in lov – to je bila vedno zlovešča zveza. Katoliška cerkev vsako leto prireja Hubertove maše in blagoslavlja lovce, njihovo orožje in lovski plen – ubite živali. Nerazumljivo je, kako lahko neka organizacija, ki na veliko pridiga Ne ubijaj, blagoslavlja pobite živali in tisto, s čimer so bile živali pobite – orožje, predvsem pa lovce kot morilce živali. Nerazumljivo je, kako lahko katoliška cerkev, ki uči Ne ubijaj, sodeluje pri pravem pomoru živali v gozdovih. Namesto, da bi se cerkev jasno zoperstavila masakru nad živimi bitji in sledila Hubertu, ki je po doživetju s srnjakom, takrat je namreč, po legendi, Kristus preko tega srnjaka Huberta vprašal, zakaj ga lovi, prenehal biti lovec, doprinaša s svojimi lovskimi mašami k neizmernemu trpljenju in mučenju živali. Namesto, da bi katoliška cerkev svojim vernikom prepovedala lov in tako ravnala po zapovedi Ne ubijaj, raje s svojim naukom povzroča v naravi potoke krvi. Ali so hektolitri krvi in trpljenje nedolžnih živali varstvo narave ali v dobro ljudi? Varovanje narave z ubijanjem? Ubijanje in trpljenje živih bitij v dobro človeštva? Kdor ubije vola, je kakor da bi ubil človeka, piše v Bibliji. Torej, če se ubije žival, je tako kot, da se ubije človeka. In uboj človeka je smrtni greh! Sicer pa katoliška cerkev ne blagoslavlja samo orožja za ubijanje živali, temveč tudi orožje za ubijanje ljudi. Od uboja živali do uboja ljudi ni daleč, znana je cerkvena podpora raznim vojnam. Kdaj bo katoliška cerkev odrekla podporo lovu?

Kaj bi na vse to rekel Jezus iz Nazareta, ki je bil vegetarijanec in prijatelj živali? Mogoče bi nadškofu Uranu, škofu Stresu in drugim klerikom lovcem rekel, da so izdali Boga Stvarnika in da namerno kršijo 5 Božjo zapoved. Verjetno bi jim tudi rekel, da zastopajo boga podzemlja in ne Boga Stvarnika. In kazen za smrtni greh je lahko, seveda po nauku katoliške cerkve, večni pekel. Uran, Stres … v peklu?

Nekateri visoki kleriki pa so verjetno celo lastnoročno morili bitja, ki jih je ustvaril Bog. Znan je primer klerika Rodeta, ki je sam javno priznal, da je bil lovec. Torej je moril, tako je vsaj domnevati, bitja, ki jih je ustvaril Bog in ki jih ta celo obdaja s skrbjo svoje previdnosti, kot to piše v katoliškem katekizmu. Lovec Rode se je tako postavil nad Boga, lovec Rode, zdaj celo kardinal, je očitno namerno povzročal nesluteno trpljenje Božjim bitjem, očitno je namerno uničeval tisto, kar je ustvaril Bog. Ubijanje živali je smrtni greh! Ali se bo kardinal Rode znašel v peklu, kjer bo mogoče na lastni koži doživljal vse trpljenje živali, ki jih je umoril.

Najdejo se tudi primeri, ko je duhovnik celo lovski starešina. Beltinski župnik Alojz Benkovič, ki je tudi predsednik-starešina lovske družine Bogojina, vsaj včasih je to bil, je leta 2014, poleg domačega župnika, daroval Hubertovo mašo pri LD Bogojina. Koliko nedolžnih živalskih življenj ima na vesti? Koliko nedolžne krvi je prelil? Pred oltarjem, kjer je maševal, so obiskovalci lahko »občudovali« okrog 170 kg težkega uplenjenega jelena. Po maši se je nadaljevalo druženje ob pijači in dobrotah ter glasbi. Mogoče je bila zraven še kakšna lovska pečenka in liter, pa je bila lovska sreča popolna. Še malo prej Božje bitje, sedaj pečenka! S pomočjo cerkve. Veselica na račun živali!

Lovec je bil tudi duhovnik Fran Saleški Finžgar, ki je bil sicer tudi pisatelj, najbolj znan po delu Pod svobodnim soncem. Med drugim je pisal tudi črtice in v eni izmed njih, lovski črtici Na petelina, opisuje svoja čustva do narave. Ko ustreli petelina, v srcu občuti grenkobo in globoko žalost. Očitno mu je vest sporočila, da je ravnal proti Bogu, kajti ta je v principu povezava z božanskim. Klerik se je zavedal svojega satanskega dejanja, saj sicer ne bi občutil grenkobe in žalosti. Ali je po tej izkušnji prenehal loviti?

Iz pridige župnika Pečnika pri Hubertovi maši leta 2000 pri Sv. Križu nad Belimi vodami: »Lovstvo je poslanstvo, ki nam je zaupano. … Biti moramo lovci s srcem, ne pa lovci na trofeje. S streljanjem posegamo po življenju. … Bistveno je, da bomo v sebi, v svojem srcu, čutili, da smo ravnali prav, in da nam naša vest nima kaj očitati.« Seveda mu vest ne bo nič očitala, ker njegova vest nima več povezave z Bogom, temveč z njegovim nasprotnikom. Temu pa je v interesu, da lovci pobijejo  čim več živali. S srcem morajo lovci moriti Božja bitja, meni pridigar. Vprašanje je, ali imajo lovci srce ali pa kamen v prsih! Čigavi poslanci so lovci? Boga ali satana?

Sicer pa legenda, kot že navedeno, opisuje Huberta kot strastnega lovca, ki je nekoč na lovu srečal jelena, ki je imel med rogovi zlat križ. To ga je tako pretreslo, da se je odpovedal lovu. Kljub temu, da je Hubert prenehal z lovom, pa so ga lovci vzeli za svojega zavetnika, patrona. Je pa tudi zavetnik strelcev, mesarjev … Glede na spreobrnjenje Huberta iz lovca v nelovca, bi ga morali lovci posnemati in prenehati z lovom. Ker tega niso storili, zlorabljajo ime Huberta za svoje nizkotne namene.

Lovsko poslanstvo, seveda poslanstvo boga podzemlja, je lahko za nekatere radost in veselje, za nekatere pa nepredstavljiv strah, mučenje in bolečina ter na koncu kruta smrt. Kar seješ, to žanješ.

Lov podpira tudi pravna država, ki bi ga glede na ustavo morala prepovedati. Tako je država podpornica krvavega cerkvenega nauka o živalih. In namesto, da bi ščitila živali, ščiti nasilno in satansko cerkev.