Izjemna škodljivost živinoreje

Izjemna škodljivost živinoreje

Živinoreja, še posebej množična, je zelo škodljiva. Ta škodljivost se izraža na okolju, podnebju, zdravju ljudi, položaju in trpljenju živali …

Podnebje

Med toplogredne pline, ki so škodljivi za podnebje, spadajo predvsem ogljikov dioksid, metan in dušikovi oksidi. Emisije toplogrednih plinov se povečujejo. Proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2, tudi s požiganjem tropskih deževnih gozdov za polja, na katerih raste soja, ki je potrebna za krmo živine. Ta pa konča tudi v mnogih restavracijah tipa McDonald’s&Co. Govedo razen tega proizvede letno okoli 100 milijonov ton metana, približno toliko kot proizvodnja nafte in rudarska dejavnost skupaj. Metan je izredno uničujoč toplogredni plin in izjemno negativno vpliva na podnebje. Ima 23-krat večji toplogredni učinek kot CO2 in je zato eden glavnih krivcev za nastanek učinka tople grede. Najhujši pa je dušikov oksid, ki ima 296-krat večji potencial globalnega segrevanja kot CO2. Večina metana pa je še skrita v globinah in še ni aktivirana. Vendar pa bo globalno segrevanje pripeljalo tudi do tega, da bo tudi ta metan prišel na površje in učinek tople grede bo še hujši. Dušikovi oksidi so, kot že omenjeno, tudi izjemno pomemben vir segrevanja planeta in večina tega plina izvira iz živinoreje, predvsem iz gnoja. Iz njih izpuhti dušik v obliki oksidov in amonijaka, ki kasneje sproža v 85% deležu umiranje gozdov zaradi kislega dežja. Glavni vir dušikovih oksidov ni industrija, temveč živinoreja.

Kmetijstvo, predvsem masovna živinoreja z živili živalskega porekla s spremljajočo industrijo, ima zelo velik delež v skupni bilanci izpustov. O tem kolikšen je delež živinoreje v omenjeni bilanci, so podatki različni: od 18% po mnenju OZN (FAO 2006) do več kot 70% po mnenju neke raziskave univerze v Oxfordu.

Že dolgo je javnosti znano poročilo (Livestock a major threat to environment), ki ga je novembra 2006 objavil OZN oz. njen organ za prehrano in kmetijstvo (FAO). Iz tega poročila je razvidno, da ustvarja živinorejski sektor več emisij škodljivih toplogrednih plinov, računano na CO2 ekvivalent (18 %), kot prometni sektor, ki ima samo 11%. Prav tako je živinoreja glavni vzrok degradacije zemlje in vode. Henning Steinfeld, vodja oddelka FAO za informacije o živinoreji in politiko živinoreje ter glavni avtor poročila, pravi: „Živinoreja je eden od največjih povzročiteljev današnjih najpomembnejših okoljskih težav. Za izboljšanje razmer je nujno potrebno ukrepanje.“ Seveda je podobno tudi v Evropi oz. Sloveniji, v EU je kmetijstvo, kjer igra glavno vlogo živinoreja, celo drugi največji vir emisij toplogrednih plinov, takoj za energetiko (podatek iz septembra 2005). Znana so tudi poročila IPCC, ki so najpomembnejša znanstvena podlaga za mednarodno politiko o podnebju in ki pojasnjujejo celotno problematiko.

Že leta 2009 sta dva okoljevarstvena znanstvenika iz Svetovne banke ponovno izračunala in popravila podatke OZN (FAO 2006) za World-Watch Institute, ki je takrat leta 2006 ocenil delež živinoreje v skupni bilanci škodljivih toplogrednih plinov. Po njunem mnenju je FAO, ki zagovarja povečano potrošnjo mesa po vsem svetu, nekatere podatke »prezrl«, nekatere podcenil in napačno ocenil vire nekaterih emisij. Namesto 7.516 milijonov ton ekvivalentov CO2, ki jih je izračunala FAO, ustvarja živinoreja s svojimi stranskimi proizvodi 32.000 milijonov ton ekvivalentov CO2 letno. Zaključek je: tudi če bi vsi prebivalci Zemlje prešli na alternativne vire energije in četudi bi vse žarnice nadomestili z varčnimi sijalkami in četudi bi popolnoma ukinili ves avtomobilski in letalski promet, bi bili učinki na podnebje še vedno manjši, kot če bi ljudje prenehali jesti meso in bi prešli na rastlinsko prehrano.

Te problematike se zaveda tudi britanska vlada, ki poudarja, kako hrana, ki jo jemo, vpliva na podnebne spremembe. Britanska vlada trdi: »Proizvodnja mesa in mlečnih izdelkov ima veliko večji vpliv na klimatske spremembe in druge naravne katastrofe, kot proizvodnja večine žitaric, stročnic, sadja in zelenjave.« Pravi tudi: »Veliko ljudi bi lahko imelo korist od prehranjevanja z večjimi količinami sadja in zelenjave ter manjšega vnosa nasičenih maščob v vsakdanje obroke. Britanski minister za okolje Ben Bradshaw pa napoveduje, da bo Velika Britanija morala, v primeru, da klimatske spremembe uidejo z vajeti, omejiti proizvodnjo živalskih produktov, kot so goveje meso in perutnina ter mlečne izdelke, kot sta mleko in sir. Ben Bradshaw je tudi poudaril, da je na živinoreji temelječa proizvodnja hrane povzročila prav toliko škode, kot njen prevoz in skladiščenje.

»Če bi vsi ljudje postali vegetarijanci, bi lahko nadzorovali globalno segrevanje,« je že pred leti zapisal britanski fizik Alan Calverd v Physic World. Enquete-Kommision, raziskovalna komisija nemškega zveznega parlamenta za zaščito zemljine atmosfere, je pred časom menila, da največ, kar lahko storite za okolje je, da postanete vegetarijanec. Navedla je tudi, da nastane pri sestavinah, ki vsebujejo meso (npr. mesni cmok) 13-kratna količina ekvivalenta CO2 napram sestavinam, ki ne vsebujejo mesa (npr. žitna pečenka). Zato je nujno potrebno, da se ljudje odpovedo prehrani, ki vsebuje živila živalskega izvora.

Profesor Jian Jingong iz kitajske univerze Tsihinghua predlaga, da da naj ljudje postanejo vegetarijanci, saj zaradi večje proizvodnje mesa nastajajo v okolju vedno hujše motnje. Po njegovem mnenju lahko površina Zemlje vzdržuje 20x več vegetarijancev kakor mesojedcev.

Kasneje so se s to tematiko ukvarjali tudi drugi znanstveniki. Ena izmed zadnjih raziskav (revija Science) razkriva, da sta mesna in mlečna industrija odgovorni za 60 odstotkov vseh škodljivih plinov. Neka druga raziskava (univerza v Oxfordu) pa pravi, da če bi opustili meso, bi se lahko učinek škodljivih plinov zmanjšal za kar 73 odstotkov. Če bi bili vsi ljudje vegani, bi se lahko globalna raba zemljišč za prehrano zmanjšala za 75 odstotkov, še menijo raziskovalci v Oxfordu. Glavni avtor študije: »Veganska prehrana je verjetno najboljši način, da zmanjšate svoj vpliv na planet Zemljo, ne le toplogrednih plinov, temveč tudi zakisevanja,  evtrofizacije, rabe zemlje in vode. To je veliko večje od zmanjšanja letov ali nakupa električnega avtomobila.«

Že nekaj časa nazaj so raziskovalci z Univerze v Chicagu ugotavljali, da je prehod na vegansko prehranjevanje bolj učinkovit v boju proti globalnemu segrevanju, kot pa menjava običajnega ameriškega avtomobila za Toyoto Prius.

Zadnje poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) iz leta 2019 pravi, da zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prometu, industriji in energetiki ne bo dovolj za rešitev podnebne krize. Nujne so tudi spremembe v kmetijstvu. Poročilo o rabi zemlje in podnebnih spremembah pravi, da velika poraba mesa in mlečnih proizvodov na Zahodu spodbuja segrevanje ozračja. Podnebne spremembe ogrožajo prehrambno varnost, a k segrevanju ozračja prispeva tudi proizvodnja hrane. Kmetijstvo skupaj z gozdarstvom je odgovorno za četrtino vseh toplogrednih plinov, je med drugim še navedeno v poročilu.

Trije največji svetovni koncerni mesne in mlečne industrije oddajajo v ozračje več emisij toplogrednih plinov kot celotna Francija. Izračuni, ki so jih Heinrich-Böll-Stiftung, Institute for Agriculture and Trade Policy in GRAIN, kažejo: Če bo proizvodnja mesa še naprej rasla kot doslej, ciljev pariškega podnebnega sporazuma ne bo mogoče doseči, kar bi imelo za posledico, da omejitev globalnega segrevanja na obvladljivo stopnjo segrevanja ne bi uspela. Grozi podnebna katastrofa, opozarjajo organizacije.

Glede na podatke (2018) ZN Svetovne organizacije za prehrano (FAO) je pet največjih svetovnih mlečnih in mesnih podjetij – JBS iz Brazilije, Cargill, Tyson in Dairy Farmers of America iz ZDA in Fonterra Group iz Nove Zelandije – leta 2016 v ozračje spustilo skupaj 578 milijonov ton ekvivalenta CO2. To je več kot skupna emisija Združenega kraljestva (507 milijonov ton ekvivalenta CO2 v 2015) ali Francije (464 milijonov ton ekvivalenta CO2) in presega velika naftna podjetja, kot sta Exxon ali Shell, ki sta v letu 2015 v ozračje spustili okoli 577 oz. 508 milijonov ton ekvivalenta CO2.

V svetu raste število tožb, ki jih na sodišča vlagajo državljani, ker njihove države ne storijo vsega, kar bi v danem trenutku morale za zaščito podnebja. Daleč največ podnebnih tožb poteka v ZDA, več deset postopkov pa je odprtih tudi v Evropi. Ljudje ne tožijo samo države kot takšne, temveč so tožbe vložene tudi proti konkretnim projektom (termoelektrarne, letališča …). Ena izmed tožb je bila vložena na Nizozemskem, kjer je vrhovno sodišče kot zadnja instanca pritrdilo nevladni organizaciji Urgenda, ta je tožbo vložila v imen več kot 800 državljanov, in odločilo, da mora vlada okrepiti ukrepe za zniževanje izpustov toplogrednih plinov v okviru boja proti podnebnim spremembam. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo na Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Nizozemska je s konvencijo »pravno zavezana, da ščiti življenje in dobrobit svojih državljanov«. Država mora tako do konca prihodnjega leta poskrbeti za znižanje izpustov za najmanj 25 odstotkov v primerjavi z letom 1990.

Sodišče EU je iz procesnih razlogov sicer zavrglo prvo podnebno tožbo zoper Evropsko unijo, a hkrati priznalo, da »podnebne spremembe tako ali drugače verjetno vplivajo na vsakega posameznika.«

Podnebne spremembe pomenijo po mnenju mnogih največjo grožnjo sedanji in prihodnji družbi, večjo kot vojne in terorizem. Prinesle bodo oz. že prinašajo namreč pomanjkanje pitne vode in hrane, poplave in suše in druge katastrofe, nastajajo tudi nove bolezni. Pride lahko do velikih socialnih in kulturnih razlik ter selitve velikega števila ljudi, po mnenju nekaterih bo ogrožena celo nacionalna varnost mnogih držav, lahko tudi Slovenije in drugih držav v okviru EU. Družbene spremembe so torej lahko zelo drastične, če se ne bo takoj ukrepalo. Nekateri celo pravijo, da lahko pride do katastrof v takšnem obsegu, kot jih še nismo poznali. Že sedaj vsako leto zaradi posledic podnebnih sprememb umre na milijone ljudi. Kaj šele bo! Zaradi podnebnih sprememb se obličje Zemlje spreminja veliko hitreje, kot so napovedovali celo znanstveniki. Da je zadeva izjemno kritična, je razvidno tudi iz tega, da je celo Nasa potvarjala podatke o podnebnih spremembah in to več let. Že leta 2006 je ekonomist Stern v svojem svetovno znanem poročilu navajal, da bodo podnebne spremembe vplivale na dostopnost do pitne vode, na proizvodnjo hrane, zdravje ljudi in okolje. Na stotine milijonov ljudi bo trpelo zaradi pomanjkanja vode in hrane ter poplavljanja morij. Poplave in suše bodo prisilile kar 200 milijonov ljudi, da bodo zapustili domove. Podnebnih sprememb v naslednjih dveh do treh desetletjih niti ni mogoče več preprečiti, še piše v tem sporočilu. Družbene spremembe so lahko drastične. Zaradi selitev lahko pride do velikih socialnih in kulturnih razlik. Prišlo bo do novih bolezni.

Christoph Bals, vodja organizacije za ekologijo Germanwatch:
“Vsak šef vlade, ki je v svoji zaprisegi obljubil, da bo ljudstvo varoval pred nesrečo, se zdaj obvezuje za resno politiko o klimi. Nenazadnje gre za nešteta človeška življenja.«

Okolje

Živinoreja zelo uničuje okolje, ki je z dneva v dan slabše.

Nekaj podatkov v zvezi z vplivom živinoreje na okolje (Anton Komat, Jana, 19.9.2006):

  • živinoreja potrebuje 17 krat več zemlje, 14 krat več vode in 10 krat več energije kot poljedelstvo;
  • odpadki farme z 10.000 glavami govedi so enaki mestu s 100.000 prebivalci;
  • v iztrebkih goveda se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100 krat bolj koncentrirani kot v človeških iztrebkih;
  • živinoreja prispeva več kot 50% k celotni poluciji vodnih virov;
  • pri proizvodnji mesa se uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje;
  • meso vsebuje povprečno vsaj 14 krat več ostankov pesticidov kot rastlinska hrana;
  • za proizvodnje 1 kg mesa potrebujejo 40.000 litrov vode (kar je dovolj za šest mesečno tuširanje posameznika), za pridelavo 1 kg paradižnika pa le 180 litrov vode, torej več kot dvestokrat manj;
  • za povprečno dnevno prehrano mesojedca je potrebno 16.000 litrov vode, dnevna dieta vegetarijanca pa zahteva le 1.000 litrov vode;
  • za pridelavo pol kg solate je potrebnih 80 litrov vode, za enako težo riža 1.500 litrov, za prirejo pol kilograma perutnine 2.500 litrov, govedine pa kar 10.000 litrov;
  • porazni so tudi podatki o izkoristku pretoka energije skozi agroekosistem: riba poje 1,6 kg hrane, da pridobi 1 kg teže, prašič 4 kg, govedo pa za prirast kilograma telesne teže poje kar 9 kg rastlinske hrane;
  • za 1kg mesa, ki nudi 1000 kalorij energije, se porabi 40.000 kalorij fosilnih goriv.

»Če na zemlji, kjer bi lahko pridelali sto gramov proteinov, pripravljenih za človeško prehrano, najprej vzgojimo rastlinsko krmo, s katero nato krmimo govedo do zakola, na koncu iz vse te zemlje, krme in truda dobimo le štiri grame proteinov živalskega izvora. Verjetno se boste strinjali, da je taka izguba gromozanska. Najmanjša izguba je pri jajcih, a tudi tam je kar 40-odstotna,« je na spletni strani Financ zapisal prof. Valentinčič iz Ekonomske fakultete v Ljubljani. Zapisal je še, da bi lahko v Sloveniji vsako leto s prehodom na veganstvo prihranili oz. ustvarili za nekaj manj kot 1,5 milijarde evrov vrednosti.

Še nekaj dejstev o masovni živinoreji (brošura Ne jejte nas! Zakaj?, 2. dop. izdaja, Univerzalno življenje):

  • 80% kmetijskih površin obremenjujejo živinorejci. 20 milijonov uporabnih živali poje 49% svetovnega letnega pridelka žita in 90% letnega pridelka soje;
  • pri 2,23 milijardah ton svetovnega pridelka žita in pri okoli 6,4 milijardah prebivalcev na svetu bi lahko vsak človek dnevno razpolagal z 957 g žita – če ne bi polovice žita porabili za živalsko krmo. Če bi ljudje živeli vegetarijansko, ne bi bilo nobenemu človeku na tem planetu treba stradati;
  • za “proizvodnjo” 1 kg govejega mesa potrebujemo 9 kg zrnja;
  • revne države so zaradi prezadolženosti deloma prisiljene, da kakovostno, za človekovo prehrano nujno rastlinsko hrano, prodajo kot krmilo. 60% krmil v masovni živinoreji prihaja iz držav v razvoju;
  • za 200 gramski zrezek pokrmijo do 2 kg žita. Dva kilograma žita bi nasitila približno osem otrok. 40.000 otrok dnevno umre zaradi lakote!
  • za enoletno krmo enega goveda je potrebno 0,5 ha pašnikov. Po enem letu se od te živali dobi 300 kg užitnega mesa. Če bi na tej površini leto dni sadili krompir ali žito, bi lahko poželi 3.000 kg žita ali 20.000 kg krompirja. To pomeni: Približno 220 gramski zrezek vsebuje toliko energije rastlin, da bi z njim lahko 40 ljudi za en dan rešili pred lakoto!
  • v ZDA je bila več kot tretjina vseh surovin in fosilnih goriv porabljena za vzrejo živali, namenjenih za človeško prehrano;
  • delež mesne in mlečne proizvodnje pri eroziji tal je 85% – to je skupaj 24 milijonov ton letno;
  • 50% onesnažene vode v Evropi je povzročila množična živinoreja. Živali, ki jih redijo za človeško prehrano, samo v ZDA proizvedejo 130 krat več iztrebkov kot vse svetovno prebivalstvo: 39.000 kg na sekundo;
  • pri proizvodnji enega kilograma svinjskega mesa nastane približno 15 kg gnojnice – v Nemčiji 66 milijonov ton letno. Vsebovani nitrat onesnažuje podtalnico. Razen tega izhlapevanje amonijaka iz gnoja ter gnojnice prispeva k nastanku kislega dežja in izumiranju gozdov;
  • 90% uničenja tropskega deževnega gozda nastane zaradi množične živinoreje. Vsaki dve sekundi je uničeno gozdno področje velikosti nogometnega igrišča – večinoma za pridobitev pašniških površin ali polj za pridelovanje soje. Za en hamburger izsekajo 50 kvadratnih metrov tropskega deževnega gozda. Posledic uničenja za zemeljski vodni ter podnebni obtok še ni mogoče predvideti.

Vsi ti podatki so zastrašujoči in kažejo, kakšna je živinoreja v resnici.

Več kot 15.000 znanstvenikov iz 184 držav je leta 2017 zaradi zaščite okolja pozvalo tudi k spremembi prehranjevalnih navad ljudi v smislu večje uporabe živil rastlinskega porekla in s tem k reduciranju porabe mesa in drugih živil živalskega porekla. Podoben poziv je več kot 11.000 znanstvenikov poslalo v javnost tudi v letu 2019.

Trpljenje živali

Množična živinoreja je v svojem vzroku, to je produkcija mesa in drugih živil živalskega izvora, okrutna. Živali neznosno trpijo. V klavnicah se dogajajo brutalni umori. Mnoga živa bitja, ki jih klavec razpara, so še pri zavesti. Živa bitja tulijo in cepetajo v smrtnem strahu zaradi peklenskih bolečin. Živali, ki čakajo v vrsti, morajo mnogokrat sodoživljati smrtne muke svojih predhodnic in vedo, da se bo njim godilo prav tako. Klavnice so mesta nepredstavljivega trpljenja živih bitij, bitij, ki čutijo oz. občutijo bolečino in strah prav tako kot človek. Tudi krave mlekarice neznosno trpijo, saj so postale prave tovarne za proizvodnjo mleka. Krave so tretirane kot stroji, ki prinašajo dobiček. Zaradi genetskih spreminjanj in proizvodnih tehnik, naravnanih na najvišje zmogljivosti, je krava danes sposobna dati letno več kot 6000 litrov mleka – večkratnik tega, kar daje v naravnih pogojih. V naravnih pogojih daje krava mleko samo takrat, ko ima mladiča. Da bi se ustreglo potrebam prebivalstva po mleku, krave vsako leto umetno oplodijo. Teličke takoj po rojstvu ločijo od matere. Za mater je ta izguba otroka najbolj travmatično doživetje v njenem že tako mučnem življenju. V svobodi najde svojega mladiča med tisoč telički in ga doji 6 do 12 mesecev. Rastni hormoni in nenaravni cikli molzenja prispevajo k bolečinam v vimenih, ki lahko postanejo tako težka, da od časa do časa drsajo po tleh. Zato prihaja pogosto do infekcij vimen, ki jih skušajo preprečiti z zdravljenjem z antibiotiki. Podobno je s perutnino. Veliko se jih drenja v majhnih kletkah, mogoče je malo boljše v talni reji, toda gledano na splošno, živali v proizvodnji jajc grozljivo trpijo. Ni za pozabiti uničevanja enodnevnih piščancev, ki jih industrija v mnogih primerih, kar žive zmelje v odpadek, saj ji živi ne prinašajo dobička.

Zdravje ljudi

Množična živinoreja tudi zelo negativno vpliva na zdravje ljudi, tako posredno kot neposredno. Posredno vpliva na zdravje ljudi preko zastrupljenega okolja, neposredno pa preko živil živalskega porekla, za katere je znanstveno dokazano, da so škodljivi za zdravje ljudi. Več o tem pa je TUKAJ.

Sklepno

Živinoreja je zelo neetična. Trpljenje živali v smislu produkcije mesa, mleka, jajc … je tudi v celoti nepotrebna, saj je dokazano, da lahko ljudje normalno živijo tudi od brezmesne prehrane, ne samo to, so tudi bolj zdravi in živijo tudi dlje. Množična živinoreja ne more biti v javnem interesu, saj ima izjemno negativne posledice za celotno družbo. Zato je zanjo mogoče reči, da je to dejavnost, ki je posledica satanske ideologije, ideologije uničevanja. Meso je množični morilec, kar tudi velja za mleko.

Ali se bo uresničila analiza, ki sta jo naredila mednarodni Inštitut za kmetijstvo in trgovino (Institute for Agriculture and Trade Policy) in nevladna organizacija Grain, in ki pravi, da bo ob sedanji rasti živinoreje po svetu ta leta 2050 odgovorna za 80 odstotkov izpustov toplogrednih plinov v ozračje, kar je precej več kot znašajo izpusti, ki jih povzroča izgorevanje fosilnih goriv (nafta, premog, zemeljski plin). Upajmo, da ne, čeprav je stanje iz dneva v dan slabše.

Ob koncu še »zanimivost«. Sveže pokošena trava sprošča v ozračje veliko količino škodljivih plinov. V okviru raziskave, objavljene v reviji Journal of Environmental Management, so znanstveniki ugotovili, da hektar pokošene trave ustvari količino plinov, ki je ekvivalentna 700 do 2500 kilogramom ogljikovega dioksida na leto. Torej, ker kmetje kosijo travnike večkrat letno, je že sama košnja s pokošeno trave velik onesnaževalec podnebja. Ne samo živinoreja in druge dejavnosti povezano z njo. Večkratna košnja trave je tipičen primer slabe prakse in takšno prakso zagovarja celo država.

Print Friendly, PDF & Email
close

Naročite se na naše e-novice

close

Naročite se na naše e-novice