Papeži proti živalim
Ni znano, da bi bil kakšen papež vegetarijanec ali celo vegan. Tudi če bi hotel biti, to zaradi cerkvenega nauka ni bilo mogoče, tudi ne zaradi cerkvenega prekletstva vegetarijancev. Tudi sedanja papeža nista vegetarijanca, saj sta oba ljubitelja mesa v takšni ali drugačni obliki.
Zgodovina beleži, kako so se nekateri papeži in drugi kleriki obnašali do živali. Nekaj fragmentov v zvezi s tem.
Leon X. (16. stoletje) je svojega ljubimca zasipal z gostoljubnostjo. Kot spreten lovec in sladokusec je imel blizu Rima lovski rezervat, ki so ga uporabljali izključno on in njegovi kardinali; obsegal je petindvajset kvadratnih kilometrov gozda. Nepovabljenim gostom je grozilo, da jim odrežejo roke in stopala, zažgejo dom in prodajo otroke v suženjstvo. Užival je v prirejanju plesov v maskah, na katere je vabil kardinale in njihove dame, in pripravljal je velike pojedine, na katerih so se iz slaščic prikazali goli dečki. Na neki gostiji, ki se je je udeležil beneški poslanik, se je zvrstilo petinšestdeset jedi, sestavljenih iz treh vrst hrane, postregli pa so jih neverjetno hitro. “Komaj smo pospravili eno specialiteto, že so pred nas postavili naslednjo jed,” piše visoki gost, “in vendar je bilo vse postreženo v najboljši srebrnini, s katero je Njegova vzvišenost obilno založena. Ob koncu obeda smo vstali od mize prepolni izdatne hrane in gluhi od neprenehne glasbe, ki je prihajala tako iz notranjosti dvorane kot od zunaj in so jo igrali vsi inštrumenti, kar jih premore Rim – piščali, čembali in štiristrunske lutnje – ob spremljavi zbora.” Med drugim so ponudili opičje možgane, jezike papig, žive ribe iz Konstantinopla, opičje meso, prepelice in divjačino, vse to pa je bilo pripravljeno v izbranih omakah in postreženo z aromatičnimi vini in sadjem s treh celin. Leon, ki je bil silno bogat, je služabnikom prihranil pranje in je dal srebrno posodo po vsaki jedi zmetati v Tibero. Slovel je kot velik razsipnež. Kadar je igral karte s kardinali, je dovolil ljudem, da so sodelovali kot gledalci, in vedno, ko je pobral Štih, je vrgel med množico cela prgišča zlatnikov.
Ko so proslavljali poroko hčerke nečaka papeža Janeza XXII. (14. stoletje) so svatje med drugim pospravili 8 volov, 55 ovac, 8 prašičev, 4 divje prašiče, veliko količino raznovrstnih rib, 200 kopunov, 690 kokoši, 580 jerebic, 270 zajcev, 40 deževnikov, 37 rac, 50 golobov, 4 žerjave, 2 fazana, 2 pava, 292 malih ptic, 3 stote sira, 3000 jajc, popili pa so 11 sodov vina.
Papež Klemen VI. (14. stoletje) je porabil več tisoč hermelinovih kož – 68 za kapuco, 430 za ogrinjalo, 310 za plašč, 150 za dodatni dve kapuci, 64 za še eno kapuco, 30 za klobuk, 80 za veliko kapuco in 88 za birete ali papeška pokrival.
Sin papeža Aleksandra VI. Cesare je na trgu sv. Petra s sulico pokončal pet bikov, šestega pa je obglavil z enim samim zamahom s svojim mečem.
Leta 914 je Marozia imela na otočku Isola Tiberina sredi reke Tibere v Rimu majhen lokal, kjer je zabavala mnoge škofe, ki so maševali z ostrogami na nogah in lovskimi bodali za pasom, medtem ko so jih zunaj čakali osedlani konji, da so lahko tako po obredu odjezdili na popoldanski lov za merjasce ali na lov s sokoli.
Benedikt XIII., ki je živel v 18. stoletju, je zelo rad imel jajca, ki so jih po njem imenovali Benediktova jajca. V času pontifikata so bila to najljubša jed za zajtrk. Tem so sčasoma dodajali čedalje razkošnejše sestavine. Sestavine: kalorične bombe iz masla, slanine, šunke in jajc s holandsko omako ter opečencem.
Ko se je papež Martin V. v 15. stoletju vselil v svoj grad pri cerkvi svetih apostolov, so ob njegovem prihodu skozi okna metali kokoši in piščance, za katere se je ljudstvo strastno in dobesedno teplo.
Papež Klemen je za osebno uporabo kupil 1080 hermelinjih kožuhov, ki jih je potem dal predelati za opremo svojega budoarja pa tudi obredna oblačila.
Nekateri vrhovni cerkveni poglavarji s papežem Leonom XIII. na čelu so bili strastni lovci. Odlično izobraženi Italijan Gioacchino Pecci, papež v času od 1878 do1903, je bil kot Leon XIII. zadnji sodobni papež, ki je tudi po izvolitvi lovil. V zgodnjih letih pontifikata je z zankami lovil ptice kar po vatikanskih vrtovih, a jih je, sodeč po zapisih, kmalu tudi spustil. »Oblečen v svoj razkošni lovski kostum je prebijal številne srečne dneve, ko je cerkvene zadeve urejal v odmorih med lovi. Njegovi dvorjani so prav kmalu spoznali, da je najugodnejši trenutek za predajo kake prošnje kmalu za tem, ko je uplenil kako divjad. Isti papež je užival tudi ob bikoborbah in pojedinah.« Tudi papež Pij IX. je bil strasten lovec, ki si je v vatikanskih loviščih delal zaloge zajcev in fazanov.
Nekateri škofje v desetem stoletju so maševali z ostrogami na nogah in lovskimi bodali za pasom. Po maši so lahko takoj odjezdili na popoldanski lov, saj so jih pred cerkvijo čakali osedlani konji.
Dominikanski menih Marian naj bi nekoč drugega za drugim zmazal 20 kopunov, 400 jajc in še cel kup raznih drugih jedi.
Seveda vse to nima nobene zveze z vegansko zapovedjo glede prehranjevanja, ki izhaja iz Geneze in seveda tudi ne z zapovedjo Ne ubijaj!
