Lovci: loviti je naravno!
Leta 2007 je Lovska zveza Slovenije izdala drobno knjižico z naslovom Loviti je naravno! s podnaslovom Vprašanja in odgovori za današnjo rabo. V impresumu je poleg naslova navedeno tudi tole: Skozi vso zgodovino je bilo lovstvo sestavni del družbe. V publikaciji so navedena nekatera vprašanja, ki naj bi jih v zvezi z lovom postavljali ljudje.Zakaj je LZS ravno leta 2007 izdala to knjižico? Mogoče zaradi tega, ker je bilo v tistem času mnogo pobud, protestov in demonstracij proti lovu. V nadaljevanju sledi nekaj postavljenih vprašanj, odgovori nanje s strani Lovske zveze Slovenije (LZS) in komentar nanje s strani avtorja spletne strani.
Vprašanje: Od kdaj je lov? Od kdaj se ljudje ukvarjajo z lovom?
Odgovor LZS: Lov je od nekdaj. Človek je bil lovec v vsem svojem razvoju. Lov je najstarejša dejavnost živih bitij. Zato je bil prisoten v vsej zgodovini življenja na planetu Zemlja. … Slišati je nenavadno, vendar je dejstvo, da se je skozi vso zgodovino življenje ohranjalo in razvijalo z lovom. … Lov in lovstvo sta bila skozi vso zgodovino sestavni del družbe, zato se je stalno spreminjal tudi odnos družbe do lova in lovstva. …
Komentar: Gre za veliko zavajanje in laž. Od vsega začetka je bil človek nabiralec in ne lovec. Zakaj bi človek lovil za hrano, če mu je narava dala vse, kar je potreboval za hrano. Plodove in zelene rastline so mu bile vedno na voljo. Šele kasneje je postal lovec. Vzorec obrabe zobne površine kočnikov mnogih hominidov in hominoidov jasno kaže, da so ti predhodniki ljudi jedli rastlinsko hrano (rastlinska vlakna, plodove s trdo lupino, orehe itd.). Tipične zveri (npr. volk, lev) in vsežderi (npr. rovka, jež) imajo na kočnikih drugačno strukturo zob in sklenine kot današnji človek. Tudi biblija potrjuje, da so bili ljudje sprva nabiralci, kajti v njej piše: Bog je rekel: »Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji, in vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme. Naj vama bo v hrano. Vsem živalim na zemlji, vsem pticam na nebu, vsemu, kar se giblje po zemlji in ima v sebi življenje, dajem v živež vse zelene rastline.« Zgodilo se je tako. Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro. (1 Mz 1,29-31) Toda ko se je človek začel vojskovati proti svojemu bratu, je začel klati tudi živali. Pri “primitivnih” ljudstvih služi lov za pridobivanje hrane. Pri “razvitih” ljudstvih je lov tradicija fevdalne gospode. Toda fevdalno gospostvo je medtem že popolnoma zastarelo. V Evropi človek ne lovi več, da bi si zagotovil prehrano. Gre izključno in samo za dejavnost v prostem času, za užitek, uživanje ob ubijanju.
Vprašanje: Ali je res, da bi narava sama vse najbolje uravnavala?
Odgovor LZS: To ni res. Res bi bilo le takrat, če ne bi bilo več človeka. Ta je naravo zlorabil in pohabil, odločilno pa bo vplival na naravo tudi naprej, dokler bo na Zemlji s svojimi potrebami. … Tako je velika iluzija ali pa veliko sprenevedanje – v najboljšem primeru pa pomanjkanje znanja – pri tistih ljudeh, ki sanjajo o deviški naravi, ki bi se sama najbolje uravnavala in živela, če bi bila prepuščena sama sebi. To bi namreč veljalo samo takrat, če bi se vsi ljudje s svojimi potrebami preselili v onstransvo in izginili s tega planeta. Dokler bodo ljudje na Zemlji, ne bo nikoli več in nikjer narava prepuščena sama sebi! … Zato je lov po sedanjih strokovnih načelih sestavni del trajnostne rabe narave, ker lahko le toliko lovimo, da ne bo nobena živalska vrsta ogrožena, da bo divjadi zagotovljena trajnost. …
Komentar: Gre zopet za veliko laž. Študije ekologov za polja kažejo, da živali razpolagajo z notranjim mehanizmom za reguliranje prirastka: Prirastek divjih živali se ne regulira s pomočjo lova. Če preti prenaseljenost, se zniža stopnja rojstev. Tudi tam, kjer je v Evropi lov prepovedan, kot npr. v velikem italijanskem nacionalnem parku ali v švicarskem kantonu Ženeva, do zdaj niso ugotovili prekomernega prirastka divjih živali. V skoraj vseh deželah na svetu je lov v naravnih rezervatih prepovedan, kljub temu tam ne pride do naravnega neravnovesja. Eno je zloraba narave, drugo pa je uporaba virov narave za človekovo življenje. Za človekovo življenje pa se lahko uporabijo samo tisti viri, ki so mu za to dani. Npr. rastline za prehrano in oblačila … Živali niso dane človeku za uporabo v smislu lova, prehrane, razvedrila ali oblačila, saj so to drugi viri, ki so skladni z naravo. Človek lahko z naravo živi skladno in harmonično, ne da bi jo pri tem zlorabljal in ji škodil. O tem tudi TUKAJ. Zato je skrajno nesmiselna trditev, da bi bila zemlja deviška, če bi se vsi ljudje s svojimi potrebami preselili v onstranstvo in izginili s tega planeta. To velja tudi za navedbo, da »dokler bodo ljudje na Zemlji, ne bo nikoli več in nikjer narava prepuščena sama sebi«. Očitno lovci poznajo prihodnost, pa čeprav ne vedo niti tega, kaj je za prvim vogalom. Lov je poleg industrijskega kmetijstva drugi največji uničevalec živalskih vrst in zato zelo ogroža živalski svet.
Vprašanje: Nasprotniki trdijo, da lovci z lovom divjad uničujejo, da je zato lov v nasprotju z varstvom narave in varstvom divjadi.
Odgovor LZS: To ni res! Lovstvo je sestavni del varstva narave, lov pa le del trajnostne rabe narave. V sedanjem času imamo lovci prvo in glavno nalogo: ohranjanje prostoživečih divjih živali, ki jih na kratko imenujemo divjad. To pomeni predvsem ohranjanje in varstvo življenjskega prostora, ki je v lasti in upravljanju drugih. … Uravnotežen in načrtovan lov na načelih trajnostne rabe ni v nasprotju z varstvom narave. … Sonaravno gospodarjenje z divjadjo je le odvzemanje prirastka divjadi. Lovci smo zelo zainteresirani za trajnost vseh vrst divjadi, zato tudi za trajnostno rabo kmetijskega in gozdnega prostora. …
Komentar: Kako lahko lovci varujejo divjad tako, da jo uničujejo? Saj vsako leto v Sloveniji pomorijo okoli 100.000 prostoživečih živali. Lovci naravo varujejo tako, da uničujejo njene dele, torej živali. To ni varstvo narave, temveč njeno uničevanje, uničevanje nedolžnih živih bitij. Besedna zveza »trajnostna raba narave« pomeni samo krinko za nadaljnje uničevanje narave in opravičevanja lova. Tudi če se odvzema samo prirastek prostoživečih živali, je to uničevanje živalskih vrst in s tem narave. Kako lovci ohranjajo in varujejo življenjski prostor živali? Tako, da jim nastavljajo hrano, da jih je več in s tem več za lov. Tudi ostali posegi v habitate živali, ki se prikazujejo kot ohranjanje le-teh, so samo krinka, s katero želijo lovci zabrisati sledi svojih krvavih rok.
Vprašanje: Ali je res, da lovci streljajo mnogo preveč, zato je divjad ogrožena?
Odgovor LZS: To ni res! Brez divjadi ni lova in ne lovstva, zato so lovci zainteresirani za ohranjanje divjadi. Divjad ogroža predvsem uničevanje njenega življenjskega prostora. Od nekdaj je veljalo, da so lovci uspešni, če imajo v lovišču veliko divjadi, nasprotno pa so bila prazna lovišča vedno sramota za lovce. …
Komentar: Lovci so zainteresirani za ohranjanje divjadi, pravijo. Ker brez divjadi ni lova, priznavajo. Ali niso tukaj sami priznali, kaj je bistvo njihove dejavnosti? Ne ohranjanje narave in življenjskega prostora živali, temveč lov. Zanje je seveda pomembno, da je v lovišču veliko divjadi, da je tudi veliko trofej. Kako to dosežejo? Tako, da živali krmijo in da je veliko pomorijo, ker vedo, da se vrsta, ki je ogrožena, brani s povečano rodnostjo. To pa jim je voda na mlin. Simbolno bi bilo mogoče reči: več ko jim dajo hrane in več kot jih pomorijo, več živali bodo imeli za trofeje in druge lovske užitke. To je pač za lovce trajnostna raba narave. V resnici pa je to strahotno uničevanje narave!
Vprašanje: So res največji varstveniki divjadi tisti, ki so proti vsakemu lovu in so celo vegetarijanci?
Odgovor LZS: To je laž in licemerstvo. Svetost življenja pri človeku pa tudi v odnosu do človeka je znana filozofska ali svetovnonazorska paradigma. Posamezniki in določena gibanja proti lovu pa to prenašajo nekritično in sprevrženo tudi na odnos človeka do celotnega živalskega sveta. Javnost prepričujejo, da je njihovo bivanje na tem svetu povsem brezmadežno do živalskega sveta in so zato tudi brez vsake krivde, če se kakšni živali skrivi kakšna dlaka, saj vendar zagovarjajo svetost življenja. To je hinavščina, ki jo večina ljudi hitro spregleda. Vsa živa bitja na našem planetu so v prehranski verigi, vse rastlinske in vse živalske vrste, pa tudi vsi pošteni ljudje, hinavci in lažnivci. … Podobno licemerstvo lahko ugotavljamo tudi pri tistih vegetarijancih, ki menda ne jedo nobenega mesa samo zato, da pred smrtjo obvarujejo domače in divje živali. Tudi vsi taki zagovorniki gibanj za pravice živali ter nasprotniki vsakega lova so v prehranski verigi v lokalnem okolju in na planetu! Navsezadnje so tudi vse rastline živa bitja. Torej tudi ta bitja uničujemo, če jih ljudje uporabljamo za prehrano. … Ljudje smo krivi za smrt drugih že samo zato, ker živimo. Pri tem je skoraj vseeno, če jemo zelenjavo ali meso.
Komentar: Iz zgornjih navedb je vidno, kako lovce postaja strah tistih, ki se borijo proti lovu in za katere je tudi življenje živali sveto. Pri svetosti življenje je sedaj bistveno, da se živali ne ubija namerno, prišel pa bo čas, ko ne bo več nobenega ubijanja živali, tudi ne nenamernega. Narava v tem trenutku razume, da se nenamernemu ubijanju živali trenutno ni mogoče izogniti in zato vrednoti takšno ubijanje popolnoma drugače kot namerno ubijanje. Prehranska veriga, ki jo omenja in zagovarja LZS, je seveda tista, ki je nenaravna in ki si jo je ustvaril človek v lastno pogubo. Samo slepci tega ne vidijo. Tudi v času izdaje te publikacije je bilo to že dobro vidno. Rastline so dane človeku za hrano in to je živa in naravna hrana. Več o tem TUKAJ.
Vprašanje: Ali je res, da lovci krmijo divjad le zato, da je lahko več odstrelijo?
Odgovor LZS: To ni res. Vsi pa vemo, kaj je v nasprotju z resnico. …
Komentar: Ali je verjeti tistemu, ki ima krvave roke? Tistemu, od katerega teče kri nedolžnih bitij? Ali nekdo, ki mori živa bitja, pozna resnico? Če bi sedaj prepovedali lov, ali bi bivši lovci še vedno krmili živali? Malo verjetno! Če ne bi, potem bi bil to jasen dokaz, da je krmljenje samo v funkciji lova in ne nesebična pomoč živalim, ki so v prehranski stiski. Čemu služi privabljalno krmljenje? Mogoče lepšemu pogledu na živali? Ali pa umoru živali, ki se znajdejo tam.
Vprašanje: Pravijo, da lovski običaji in šege ne spadajo več v naš čas.
Odgovor LZS: Tudi to je naša kulturna dediščina, ki je sestavni del narodne identitete. … Lovci smo ponosni na našo kulturno dediščino, ki smo jo ohranili skozi stoletja in prenesli v sedanji čas. … Lovske organizacije in lovci smo dolžni ohranjati lovsko kulturo ter lovske šege in navade. …
Komentar: Biti ponosen na ubijanje nedolžnih živih bitij je nemoralno in patološko. Je izraz sprevržene duševnosti. Lovska kultura je kultura smrti, kultura krvi nedolžnih bitij in ne more biti del narodne identitete.
Vprašanje: Ali lovce pri obnašanju vodijo samo lovski običaji in šege?
Odgovor LZS: Odgovornost lovcev določajo zakoni, obnašanje lovcev pa vodijo etične norme. Poleg mednarodnih konvencij, državnih zakonskih obveznosti, pravil in poslovnikov znotraj lovske organizacije je odgovornost lovcev za pravilno ravnanje določena v Etičnem kodeksu slovenskih lovcev, ki je bil sprejet leta 1998. … Etični kodeks slovenskih lovcev določa norme obnašanja do narave, divjadi, drugih živali, družbenega okolja, do lovskih tovarišev in do lovskih psov. …
Komentar: Etika v zlu? Ali ni to prevara z etiketo? Ubijaš, moriš, uničuješ in praviš, da si etičen! Norčevanje iz etike? Ali ne gre pri vsem tem za etiko zla? Več o tem TUKAJ.
Vprašanje: Kakšne etične norme? Vsaj v naravi naj se ljudje sprostijo ali celo izdivjajo.
Odgovor LZS: Povsem napačno! Vsako okolje določa posebna pravila obnašanja. Do narave se moramo obnašati obzirno in spoštljivo. … Kulturna raven človeka, njegova zavest in pravičnost se najbolj izkažejo takrat, ko je v naravi sam in odloča o življenju drugih. … Zato se mora lovec odločati samostojno in odgovorno, po svoji dobri vesti. Pri lovu namreč velja presoja, kaj smemo in ne kaj zmoremo. …
Komentar: Vsako okolje določa posebna pravila obnašanja, pravi Lovska zveza Slovenije. Ali res? Po slovenski ustavi mučenje živali ni dovoljeno. V njej ne piše, da je mučenje živali, kar lov nesporno je, dovoljeno pri lovu, ne pa pri kakšni drugi dejavnosti! Ne mučiti živali je absolutno pravilo, vsaj tako smiselno izhaja iz ustave. Ali Lovska zveza Slovenije ne pozna ustave? Mogoče je noče poznati! Ali ni etika nespremenljiva in absolutna, kar pomeni, da velja vedno in vsepovsod? Do narave se moramo obnašati obzirno in spoštljivo, še pravi LZS. Kakšen je njen odnos do nje, kažejo potoki krvi nedolžnih živali, ki praktično dnevno tečejo v slovenskih gozdovih in poljih. Obzirno in spoštljivo vedenje lovcev vodi do potokov krvi nedolžnih bitij! Ali ni vest lovca Ne ubijaj, kot pri drugih? Seveda ne, njegova vest je ubijanje, čim več ubijaj!
Vprašanje: Lahko vsakdo postane lovec?
Odgovor LZS: Ne. Vsakdo pa že ne more biti lovec. Pravimo, da se lovec rodi. To pomeni, da je treba imeti od rojstva nagnjenje in voljo ter zanimanje za prostoživeče divje živali, naravo, lovske pse … Zato lahko trdimo, da vsakdo le ne more postati lovec. … Pa vendar lahko postanejo lovci vsi tisti, ki so pripravljeni organizirano delati v lovski organizaciji v korist narave in divjadi …
Komentar: Lovci pravijo torej, da se morilec živali rodi. Torej, lovci ljudem ne priznavajo svobodne volje! Lovci naj bi delali v korist narave in divjadi? Ali niso ravno oni tisti, ki mučijo in morijo živali in škodljivo posegajo v habitate živali? Delati v korist narave in divjadi tako, da jih uničuješ? Verujem, ker je absurdno!
Vprašanje: Lovci so znani po svojih lovskih zgodbah. Kaj je lovska latinščina?
Odgovor LZS: Lovske zgodbe so pogosto komaj verjetne in vedno zanimive, če so povedane slikovito in v lovskem žargonu. … Žlahtna lovska latinščina ni laganje vsevprek, po dolgem in počez, pač pa prijetno, zabavno in podučno pripovedništvo, ki je lahko svojevrstna umetnost. …
Komentar: Nemški državnikOtto von Bismarck (1815 – 1898) je dejal: »Nikoli se toliko ne laže kot po lovu in pred volitvami.« Je k temu še kaj dodati?
