Križarska vojna zoper veganstvo?
Vpliv prehrane na vedenje ljudi je že dolgo znan. Tega se je dobro zavedala tudi cerkev in že v 6. stol. n. š. preklela vegetarijance. Te je preklel papež Janez III. (561-574), kar je razglasil na prvi sinodi v Bragi (Portugalska). Izjavil je: »Če ima nekdo mesne jedi, ki jih je Bog dal ljudem za uživanje, za nečiste in … se jim (mesnim jedem) odpove …, je obtožen z anatemo.« Posledica tega je, da je cerkev ves čas tako ali drugače preganjala vegetarijance in vegane.
Cerkev te anateme še do danes ni preklicala, zato so zdaj milijoni ljudi po vsem svetu prekleti in poslani v večni pekel – seveda po cerkvenem nauku. Ta sovražni cerkveni odnos do vegetarijancev se je usidral v družbeno zavest in se očitno izraža tudi v delovanju mnogih zdravnikov, ki nasprotujejo vegetarijanstvu, še posebno veganstvu. Ti zdravniki tega načelno odklonilnega odnosa ne izrazijo neposredno, temveč vse to zavijajo v skrb za otroka, da otrok s takšno hrano ne dobi vseh sestavin, potrebnih za zdrav razvoj. Ne gane jih niti to, da ni dokazov, da bi bila veganska prehrana v načelu škodljiva – takšnih dokazov namreč sploh ne more biti. Seveda ni veganska prehrana škodljiva sama po sebi, napak pa je, če starši otroku ne dajo uravnotežene veganske prehrane, saj potem otrok res ne dobi vsega, kar potrebuje. Tedaj gre za napačno prehrano, za katero so odgovorni starši – to pa s samo vegansko prehrano kot takšno ni povezano. Sicer pa je neuravnotežena mešana prehrana za otroka še večje tveganje – kaj bi se zgodilo z otrokom, ki bi jedel samo meso in pil mleko? Verjetno bi ga kmalu pokopali.
Uživanje mesa marsikaterega zdravnika »zasvoji«, te odvisnosti se ne more več znebiti, ker pa je zasvojen, potem iz tega zornega kota gleda tudi na prehrano otrok in drugih. Ne vidi najočitnejših stvari, ki so v korist veganske prehrane, iz predalov pa potegne vsako študijo, ki vrže vsaj malo senco dvoma (lažnega) na to vrsto prehrane in to se stopnjuje.
Cerkveno prekletstvo vegetarijancev pa ni zameglilo zavesti samo zdravnikov, temveč tudi mnogim politikom. Tudi ti so bolj ali manj proti vegetarijanski in veganski prehrani. Še vedno smatrajo, da je mešana prehrana neškodljiva za zdravje ljudi in da ostala prehrana ne vsebuje dovolj za življenje pomembnih snovi. Vse to se odseva tudi v predpisih, ki jih sprejema država.
Kako veganstvo buri duhove zdravnikov, kaže tudi primer znanega slovenskega pediatra, na srečo že upokojenega. Ta je v nekem intervjuju izjavil (navajam po smislu): da je nekaj patološkega v starših, ki dajo otroku vegetarijansko ali vegansko prehrano in da je takšne ljudi treba zdraviti, pri tem pa naj bi sodeloval tudi psihiater. Vprašanje je, kdo je patološki: tisti, ki priporočajo ali celo zahtevajo, da otrok uživa škodljivo hrano, ali pa tisti, ki želijo otroka pred njo obvarovati. Vprašanje je tudi, kdo je zrel za psihiatra ali zdravljenje: tisti, ki škodi otroku s tem, da ga sili k uživanju škodljivega mesa, ki kaj takega »ukaže«, ali tisti, ki ga želi tega obvarovati. Namesto da bi zdravniki pomagali staršem z nasveti, kako zagotoviti uravnoteženo vegansko prehrano za otroke, to prehrano in tudi starše praktično prekolnejo, jih pošljejo v pekel s trditvijo, da se otrok ne bo pravilno razvijal in podobno, če ne bo užival živil živalskega izvora.
Seveda je križarska vojna proti vegetarijancem in veganom s položaja države in cerkve smiselna. Obe se namreč zavedata, da pomeni vegetarijanstvo, še posebej pa veganstvo večji mir v družbi, manj nasilja in vojn, manj bolezni in trpljenja … To pa vladajoči ideologiji ne ustreza, saj jo ogroža. Kajti večina institucij moderne pravne države temelji prav na nasilju, trpljenju, boleznih, vojnah, ubijanju živali ter uničevanju narave. Vse to bi prej ali slej izginilo, s tem pa bi izginila tudi ideologija uničevanja in nasilja, ki zdaj prevladuje v družbi in jo utelešajo prej omenjene institucije. Malo verjetno je, da bi v veganski družbi iznašli atomsko bombo in jo vrgli nad svoje brate in sestre. Ali pa da bi klali živali.
Država vodi pravo malo križarsko vojno proti tobaku in alkoholu. Seveda sta oba zdravstveno škodljiva, toda njuna škodljivost se ne more primerjati s škodljivostjo živil živalskega izvora. Ne samo na področju zdravja ljudi, temveč tudi širše, na področju narave. Širši javnosti ni znano, da bi imela tobak in alkohol bistveno negativen vpliv na okolje ali na podnebje, kot je to dokazano za meso oz. živila živalskega porekla. In država Slovenija, kar velja tudi za EU, vodi »križarsko vojno« proti tobaku in alkoholu ne proti mesu, mleku, jajcam in proizvodom iz njih. Kot da želi čim več uničenja. Država s krvavimi rokami? Produkcija mesa, ki je množični morilec, je s strani države celo subvencionirana, tudi s sredstvi vegetarijancev in veganov. Nerazumljivo in absurdno!
