Mleko: varno ali nevarno živilo?
Katero živilo je varno? Država trdi, da je varno živilo tisto, ki izpolnjuje določene zahteve iz Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS) in drugih predpisih, npr. ne vsebuje mikroorganizmov ali parazitov oziroma njihovih razvojnih oblik ali izločkov, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in ne vsebuje strupenih kovin, nekovin, drugih kemičnih onesnaževalcev iz okolja ter strupenih in drugih snovi v koncentracijah, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi … Država tudi pravi, da varnost živil pomeni zagotovilo, da živilo ni škodljivo za zdravje potrošnika, če je pripravljeno oziroma zaužito za predviden namen. Ali mleko ustreza vsemu temu?
Ni dvoma, da mleko ustreza zakonskim biološkim, kemičnim in fizikalnim zahtevam, če je pripravljeno po postopku, ki ga zahteva država za varno živilo. Toda to je samo ena plat medalje. Druga so učinki mleka na zdravje ljudi, ki niso povezani z omenjenimi biološkimi, kemičnimi in fizikalnimi zahtevami (lahko pa tudi so). Ti pa so porazni.
Kako je lahko mleko varno in zdravo, če človeško telo ne vsebuje bistvenega encima za razgradnjo mlečnega sladkorja, to je laktaze. Kako je lahko mleko zdravo in varno živilo, če je rizični faktor za rak, diabetes tipa 1, bolezni srca in ožilja, alergije in podobno. Seveda je varno in zdravo živilo, vendar ne za tistega, ki ga uživa, temveč za tistega, ki ga proizvaja in prodaja, saj mu omogoča velik dobiček. In za farmacijo, ki si na ta način zagotavlja bolne ljudi, ki ji služijo za bogatenje. Znano je, da spadajo farmacevtske firme v krog najbogatejših svetovnih firm, ki jim tudi družbene krize ne pridejo do živega. Za čim večji dobiček gredo dobesedno preko trupel.
Za »zdravo kmečko pamet« je nerazumljivo, da je lahko nekaj, kar je očitno škodljivo, kar velja za mleko, varno in zdravo. Človekova razum je že toliko zmanipuliran in zamegljen, da ne ve več, kaj je zdravo in kaj je nezdravo. Ne ve več, kaj je varno in kaj nevarno, saj mu država s svojimi pomočniki prikazuje tisto, kar je nevarno, kot varno, pri čemer z raznimi triki kot so npr. mejne vrednosti, zamegljuje bistvo stvari.
Pitje surovega mleka pomeni določeno tveganje, meni prof. Irena Rogelj s Katedre za mlekarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Zaradi narave pridelovanja so namreč v mleku vedno lahko zdravju škodljivi mikroorganizmi, zaradi česar odsvetuje pitje surovega mleka otrokom, starejšim ljudem, ljudem z zmanjšano odpornostjo in nosečnicam. Če je mleko varno in zdravo živilo, zakaj potem takšni nasveti?
Teliček, ki dobi materino mleko v pasterizirano obliki, umre najkasneje v roku šestih mesecev, včasih celo v treh tednih. To enako mleko se prodaja v trgovinah. Kako je lahko nekaj, kar je smrtno nevarno za živali, varno in zdravo za ljudi? Kaj bi bilo, če bi človek pil pasterizirano mleko namesto vode? Več litrov na dan, kot se to priporoča za vodo! Verjetno bi kmalu zbolel. Če bi še nadaljeval s pitjem mleka, ali bi preživel? Verjetno ne. Doletela bi ga usoda prej omenjenega telička.
