Živali, velika noč in božič

Živali, velika noč in božič

Mnogi, ki se imenujejo kristjani, se za veliko noč in božič zbirajo v svojih družinah in se veselijo Jezusovega rojstva in vstajenja – ob tem pa si mogoče zaželijo tudi vesele in srečne praznike. Miza se šibi od daril in dobrot, za kosilo je pri mnogih na mizi tudi meso ali katero drugo živilo živalskega izvora.

Ali sta velika noč in božič vesela in srečna tudi za živali? Za številne ne, saj jih ljudje prav v tem času za hrano zelo veliko zakoljejo. Na desetine milijonov živali je v tem času ubitih in predelanih v živila – za nekatere so to dobrote. Za veliko živih bitij je torej velikonočno-božični čas neizmernega strahu, trpljenja in grozljivega umiranja. Eni se torej veselijo, drugi umirajo. Če bi danes Jezus, ki je sicer ljubil živali in se zanje bojeval na vsakem koraku, spet prišel na Zemljo, ali bi bil srečen in vesel, ko bi videl, da ob praznovanju njegovega rojstnega dne in dneva vstajenja tečejo potoki krvi nedolžnih živih bitij – potoki krvi, ki jih z uživanjem mesa povzročajo tudi mnogi, ki se imenujejo kristjani? Ali bi se s tem strinjal ali pa bi takšno praznovanje dne zavrnil? Ali bi se Jezus strinjal s tem, da se koljejo bitja, ki jih je ustvaril njegov oče Bog Stvarnik? Ali bi se Jezus strinjal s tem, da se v njegovem imenu povzroča božjim bitjem grozljivo trpljenje? Bitjem, ki čutijo, občutijo, se veselijo, imajo svoje družine – so osebnosti z nesmrtno dušo, podobno kakor človek. Ali bi bil Jezus tiho ali pa bi spomnil tiste, ki se imenujejo kristjani, in seveda tudi druge, na peto božjo zapoved, ki se glasi Ne ubijaj in da ta velja tudi v odnosu do živali? Kajti: ne piše Ne ubijaj ljudi, temveč Ne ubijaj. Jezus iz Nazareta je tudi rekel: kar ste storili najmanjšemu od mojih, ste storili meni. Ali ni imel v mislih tudi živali? Znan je njegov Govor na gori in del tega je tudi zlato pravilo: Kar ne želiš, da drugi storijo tebi, ne stori ti njim – seveda velja to tudi v odnosu do živali in druge narave, bi rekel Jezus.

Kaj bi Jezus rekel cerkvi, ki dopušča uživanje mesa in s tem uničevanje božjega stvarstva? Ali bi se Jezus strinjal s cerkvenim prekletstvom vegetarijancev, ki ga je izrekel papež Janez III. v 6. stoletju in ki je bilo v preteklosti podlaga za cerkveno preganjanje vegetarijancev? In to prekletstvo vegetarijancev še vedno velja. Milijoni in milijoni ljudi so prekleti in poslani v večni pekel samo zato, ker so vegetarijanci.

Jezus se seveda ni bojeval samo za živali, temveč tudi za ljudi. Ali ne bi torej tistih, ki se imenujejo kristjani, opozoril tudi na to, da z uživanjem mesa ne škodujejo samo živalim, temveč tudi sami sebi, saj je meso dejavnik tveganja za marsikatero civilizacijsko bolezen? Rak, sladkorna bolezen, demenca, bolezni srca in žilja … Ali ne bi Jezus tistih, ki se imenujejo kristjani, opozoril na to, da množična živinoreja uničuje polja, vode in druge dele narave? Podnebne spremembe, na katere zelo vpliva tudi živinoreja, že prehajajo v podnebno katastrofo. Velike poplave, dvigovanje morske gladine, hude suše, vedno močnejši vetrovi – viharji so znanilci in tudi že začetek podnebne katastrofe, ta pa lahko močno zaznamuje in spremeni našo družbo in seveda tudi naravo.

Jezus je bil vegetarijanec. Ali ni to za kristjane poglavitno sporočilo, da tudi oni postanejo vegetarijanci in tako pripomorejo k preprečevanju uničevanja okolja, podnebja, trpljenja živali, bolezni … in k ustvarjanju boljše družbe.

Print Friendly, PDF & Email