Papeževa prevara z Laudato si’

Velika papeževa prevara z okrožnico Laudato si’

Leta 2015 je papež Frančišek izdal dokument Okrožnica o skrbi za skupni dom »Hvaljen, moj Gospod Laudato si’«. Papež je okrožnico naslovil ne samo na svojo cerkev, temveč na vse človeštvo. Na več kot 100 straneh okrožnice se papež ukvarja z različnimi vidiki okoljske krize. Po mnenju teologa dr. Globokarja gre za prvi dokument uradne katoliške cerkve, posvečen okoljski tematiki, ki pa tudi ponuja celovit nauk o odgovornosti človeka za celotno stvarstvo. Dr. Globokar tudi ugotavlja dolgotrajno zadržanost uradne katoliške cerkve glede okoljske problematike. Meni še, da v okrožnici papež Frančišek zavrača razlago, da bi biblija človeku omogočala gospodovanje in izkoriščanje zemlje in da resda prizna, da »so si včasih kristjani narobe razlagali Pisma«, a da je treba »danes odločno zavrniti, da bi iz dejstva, da smo ustvarjeni po božji podobi, iz poslanstva, da naj si podvržemo zemljo, mogli izpeljati polno prevlado nad drugimi ustvarjenimi bitji«.

Okrožnica je v svetu vzbudila veliko zanimanje. Nanjo so se odzvali mnogi politiki, verske skupnosti in drugi. 

Papež v okrožnici ugotavlja, da se zemlja pritožuje zaradi zla, ki ji ga človek povzroča z neodgovorno rabo in zlorabo dobrin. »Rastli smo z mislijo, da smo njeni lastniki in gospodarji, da name je dovoljeno njeno ropanje,« pravi. Pravi tudi: »Če pa iskreno pogledamo stvarnost, vidimo, da gre v našem skupnem domu marsikaj hudo narobe«. Glede vsebine okrožnice sam papež navaja sledeče: »Najprej se bom na kratko sprehodil med raznimi vidiki sedanje ekološke krize in povzel najboljše danes dosegljive izsledke znanstvenega raziskovanja; ti nam bodo pomagali, da se nas bodo laže dotaknili v globini in nam dali stvarno osnovo za moralno in duhovno pot v prihodnosti. Izhajajoč iz tega zornega kota bom povzel nekatere utemeljitve, ki jih prinaša judovsko-krščansko izročilo, da bi na koncu še bolj okrepili našo medsebojno povezanost pri delu za okolje. Nadalje se bom skušal približati koreninam sedanjega stanja in pri tem povzeti simptome, predvsem pa najgloblje vzroke zanj. Tako bomo lahko predlagali ekologijo, ki naj bi na različnih ravneh povezovala človekovo posebno vlogo na tem svetu in njegovo razmerje do resničnosti, ki ga obkroža. V luči tega razmisleka bi rad nadaljeval z nekaterimi jasnimi smernicami za dialog in delovanje, ki zadevajo vsakogar izmed nas, pa tudi mednarodno politiko. Ker sem prepričan, da nobena sprememba ni mogoča brez spodbud in izobraževanja, bom na koncu predložil nekaj smernic za človekovo zorenje, ki jih je navdihnil zaklad krščanske duhovne izkušnje.« (točka 15)

Bistven del okrožnice, seveda za cerkev, se ukvarja s tem, da se zavrne krivda oz. odgovornost katoliške cerkve za uničevanje narave. Nekaj papeževih navedb v zvezi s tem:
»67. Mi nismo Bog. Zemlja je bila pred nami in nam je bila zaupana. To nam dopušča, da odgovorimo na obtožbo, uperjeno zoper judovsko-krščansko misel: rečeno je bilo, da naj bi bilo, izhajajoč iz pripovedi v Prvi Mojzesovi knjigi, ki vabi, naj si ljudje podvržejo zemljo (prim. 1 Mz 1,28), dovoljeno divje izkoriščanje narave, saj predstavlja človeka kot gospodarja in uničevalca. To ni pravilna razlaga Svetega pisma, kakor ga razume Cerkev. Četudi je res, da so si včasih kristjani narobe razlagali Pisma, moramo danes odločno zavrniti, da bi iz dejstva, da smo ustvarjeni po božji podobi, iz poslanstva, da naj si podvržemo zemljo, mogli izpeljati polno prevlado nad drugimi ustvarjenimi bitji.
68. … Tako se zavemo, da Sveto pismo ne daje povoda za gospodovalni antropocentrizem, ki mu ne bi bilo mar za druge stvari.
69. … Katekizem zelo odločno in vztrajno zavrača to, kar naj bi bilo znamenje neurejenega antropocentrizma: …«
Papež tudi drugje v okrožnici nasprotuje sodobnemu in izkrivljenemu antropocentrizmu ter ga označuje ga kot človekovo pretirano osredinjenost nase.

Dejstvo je, da papež podpira antropocentrizem. To sam priznava. Kaj je sploh antropocentrizem? To je nazor, katerega glavna zamisel je, da je človek nadrejen naravi. Antropocentristi verjamejo, da človek ni enakovreden del narave, temveč, da je njegovo mesto višje v lestvici – kot gospodar živali, rastlin, mineralov in drugih delov zemlje. Vse ostalo je manj vredno in lahko zato človek naravo izkorišča po mili volji. Je nazor, da je človek edini subjekt vsega, kar je, vse ostalo je objekt za zadovoljevanje njegovih interesov. Antropocentrizem se je uveljavil zlasti v katolicizmu, islamu in judovstvu. 

Papež je tudi proti biocentrizmu, ki je nasprotje antropocentrizma, saj človeka ne postavlja nad naravo in mu ne daje privilegiranega položaja v stvarstvu.

Papež pravi, da je samo proti pretiranemu ali izkrivljenemu antropocentrizmu. »Četudi je res, da so si včasih kristjani narobe razlagali Pisma, moramo danes odločno zavrniti, da bi iz dejstva, da smo ustvarjeni po božji podobi, iz poslanstva, da naj si podvržemo zemljo, mogli izpeljati polno prevlado nad drugimi ustvarjenimi bitji,« pravi. Dejstvo je, da papež s podpiranjem antropocentrizma podpira nadrejenost človeka drugim delom narave in s tem izkoriščanje narave. Papež Frančišek podpira še hujši antropocentrizem, kot je bil včasih, saj so posledice sedaj mnogo hujše, kot so bile prej, kajti stanje podnebja se slabša, kar velja tudi za naravo. Konkretno ne naredi praktično ničesar, da bi preprečil, da bi v tem uničevanju narave zaradi človekovih koristi sodelovali člani njegove cerkve in seveda tako ali drugače katoliška cerkev kot institucija. Papež bi lahko namreč prepovedal sodelovanje katolikov v izkoriščanju in uničevanju narave oz. stvarstva, saj je absolutni vladar katoliške cerkve in so mu vsi katoliki podrejeni, zaradi česar se morajo ravnati po njegovih ukazih – zoper te pa sploh ni pritožbe. Papež lahko vsem tistim, ki se ne bi ravnali po njegovem ukazu, vključno s politiki, gospodarstveniki, bančniki …, zagrozil s prekletstvom in večnim peklom. In to bi nad tistimi, ki kljub temu ne bi prenehali z izkoriščanjem, tudi dejansko izrekel, torej jih preklel. Pa je to storil? Ni, kajti če bi, bi bila javnost o tem bila seznanjena.

Kam je pripeljalo cerkveno podpiranje morjenja živali za prehrano, ki je izraz cerkvenega antropocentrizma? Na svetu vsako leto za prehrano pomorijo več deset milijard kopenskih živali in tisoče milijard vodnih živali, kar vse pomeni strahotno uničevanje živali in narave. Tudi papež dobro ve, kako uničevalna je živinoreja za podnebje, naravo in zdravje ljudi ter seveda za živali. Pa je tiho in se ne upre temu pobijanju in s tem uničevanju stvarstva, ki je po besedah iz biblije »zelo dobro«. Če je tiho, je pristaš uničevalnega antropocentrizma. Enako velja npr. za lov, kjer tečejo potoki krvi stotine milijonov za razvedrilo ljudi pomorjenih nedolžnih prostoživečih živali. In seveda tudi za satanske poskuse na živalih.

»Pri odgovorni rabi stvari smo povabljeni, da tudi drugim živim bitjem priznavamo, da imajo lastno vrednost pred Bogom,« piše Frančišek. Papež te lastne vrednosti živalim ne prizna, kajti v katoliškem katekizmu piše, da ima vsako ustvarjeno bitje svojo lastno dobrost ter svojo lastno popolnost in ne svojo lastno vrednost. Dobrost pomeni nekaj drugega kot vrednost, pomeni dobrota. Seveda cerkev to tolmači kot dobroto, kot dobro, zanjo ter človeka in ne za žival.

Papež pravi, da iz dejstva, da smo ustvarjeni po božji podobi, iz poslanstva, da naj si podvržemo zemljo, ni mogoče izpeljati polno prevlado nad drugimi ustvarjenimi bitji. Lahko pa se izpelje prevlado, ki pa je samo malo manj kot polna, še vedno pa uničujoča za živali in naravo. Zanimivo je tudi, da se v okrožnici zelo malokrat pojavi beseda žival (v različnih oblikah). Tudi to je pomenljivo. Živali so za papeža še vedno samo uporabni predmet za zadovoljevanje njegovih potreb in seveda potreb drugih ljudi.

Zanimiva je tudi naslednja papeževa misel: »Pravilna razlaga pojmovanja človeka kot gospodarja stvarstva pa pravi, da ga moramo razumeti kot odgovornega upravljavca«. Komu bi človek moral odgovarjati? Sebi, Bogu ali tistim, ki jih izkorišča in uničuje!

Papež v okrožnici v bistvu podpira tudi GSO, torej gensko spremenjene organizme. Ali ne gre pri GSO za posege v same temelje življenja? Kdo posega vanje? Samo tisti, ki želi spremeniti življenje! Ker je življenje Bog, ki je ustvaril tudi rastline in živali, ali ne gre v tem primeru v bistvu celo za posege v samega Boga? Ali hoče nekdo preko GSO spremeniti samega Boga? Komu je v interesu to? Vsekakor je to v interesu Božjega nasprotnika. Mogoče želi ta preko GSO uničiti Boga in ga tako premagati! In katoliška cerkev je rokavica na njegovi roki!

Še ena papeževa misel: »Kakor je, v skladu z že razvitim družbenim naukom Cerkve, potrdil Benedikt XVI.: ‘Za vodenje svetovnega gospodarstva, za ozdravitev gospodarstva, ki ga je prizadela kriza, za preprečevanje njenega poslabšanja in morebitne večje neuravnovešenosti, za uresničevanje popolne razorožitve, varne prehrane in miru, za zagotavljanje zaščite okolja in za urejanje migracijskih tokov je nujno potrebna svetovna politična oblast, o kateri je govoril že moj predhodnik, Janez XXIII’.« Vprašanje pa je, ali takšna svetovna oblast že ne obstaja. Več o tem je TUKAJ!

Papež s svojimi katoliki bi moral biti vzgled drugim, saj je Jezus rekel svojim naslednikom (smiselno): »Pojdite v svet in učite vse narode, tako da boste ljudem dober vzgled. To pa pomeni, da sami uresničujete etiko in moralo in tako približate vsem ljudem evangelij.« Namesto, da papež v okrožnici govori o nekih smernicah, bi moral sam živeti po 10 Božjih zapovedih in Jezusovem govoru, ki so bistvo krščanstva in ne omogočajo izkoriščanja in uničevanja narave. Seveda to velja tudi za kardinale, škofe in ostali kler ter seveda za katoliške laike. Jasno pa je, zakaj papež tega noče. Ker bi v tem primeru cerkev izgubila vodilno vlogo v družbi in stvarstvu, saj človek ne bi bil več nadrejen ostalemu svetu. Cerkev ne bi bila več nad vsemi, ne bi bila več samoimenovana zastopnica Kristusa na Zemlji, v perspektivi pa bi propadla.

Okrožnica je bila deležna tudi veliko pohval. Seveda so jo morali po »službeni dolžnosti« hvalilti katoliki, hvalili pa so jo tudi tisti, ki imajo enako ali podobno miselnost, ki preveva okrožnico. Poleg tega pa so jo hvalili še tisti, ki še niso dojeli, koga predstavlja papež s svojo cerkvijo.

Okrožnica je eno samo velikansko (točka 15) leporečje za to, da se prikrije odgovornost katoliške cerkve in njenega nauka ter obdolži druge, da so krivi za okoljsko krizo in fiasko narave. Cerkveni antropocentrizem, ki se je v družbi kazal v vedno večjem izkoriščanju in zlorabljanju narave, je že kmalu postal del družbene zavesti in ta se je prenašala iz roda v rod. In vse to je prineslo stanje, v katerem je človeštvo zdaj. Zelo veliko je katolikov, ki imajo imajo bistveno slabši odnos do narave kot mnogi neverujoči.

Papeževa okrožnica je velika prevara. Sploh ni mišljena resno, temveč je njen cilj, da se utiša utiša kritike cerkvenega izkoriščevalskega nauka do narave. Papež pa se želi predstaviti tudi kot tisti, ki s svojo cerkvijo skrbi za naravo in si tako v javnosti izboljšati podobo. Seveda pri tem ni pozabiti, da je papež poleg tega želel z okrožnico preusmeriti pozor iz pedofilskih škandalov, ki že dolgo pretresajo cerkve na nekaj drugega. Če bi papež resno mislil z okrožnico, bi sledili njegovi konkretni ukrepi v obliki ukazov pod grožnjo kazni, kako naj ravna katoliški vernik glede narave, da ne bo prišlo do uničevanja. V tej smeri bi spremenil tudi katoliški katekizem. Pa teh ukrepov ni, čeprav je od okrožnice poteklo kar nekaj let. Okrožnica je samo nekaj splošnega in zaradi tega v bistvu brez pravega namena, da bi prišlo do premikov v nauku in delovanju cerkve. Seveda v smeri prenehanja izkoriščevanja in uničevanja narave in njenih delov. Zanimivo je, da je cerkev spremenila tolmačenje biblije šele sedaj, ko je doživela kritiko. To je v 21. stoletju, prej pa je veljajo drugače. Seveda pa je to novo tolmačenje samo navidezno, v resnici ostaja staro, kajti doktrina se v tem pogledu ni spremenila. Ali se je spremenil nasledni biblijski odlomek, ki jasno kaže na uničevalni cerkveni antropocentrizem: »Vse živali zemlje in vse ptice neba naj se vas bojijo in trepetajo pred vami. Tudi vse, kar se giblje po zemlji, in vse ribe morja, vse to bodi v vaši oblasti. Vse, kar se giblje in živi, naj vam bo za živež, tudi vse zelene rastline vam dajem. Le mesa skupaj z življenjem, to je s krvjo, ne smete jesti.« (1 Mz 9,2-4) Še vedno je v bibliji.

Kam bi bilo mogoče uvrstiti cerkveni antropocentrizem? Med Bogu všečna dejanja? V to je dvomiti! Med bogu podzemlja všečna dejanja? To pa vsekakor! Kaj je potem cerkveni antropocentrizem, torej ideologija uničevanja? NIč drugega kot fašistično-satanska ideologija!


P.S. Papež ima še posebej rad argentinske goveje zrezke.

Print Friendly, PDF & Email
close

Naročite se na naše e-novice

close

Naročite se na naše e-novice