Satanski stihi v Zakonu o zaščiti živali
Čeprav je iz naslova zakona razvidno, da naj bi ščitil živali, pa je vsebina v mnogih delih ravno nasprotna. Ne ščiti življenja, zdravja in dobrobiti živali, kot bi to moral glede na 1. stavek 1. člena zakona, temveč življenje in zdravje živali v mnogih primerih uničuje. Ne samo to, da gre za izdajo živali, še posebej glede na ustavo, ki nalaga zakonu, da zaščiti živali pred mučenjem, temveč je to tudi posmeh zdravemu razumu, saj v mnogih primerih živali ščiti tako, da jih muči in umori.
Seveda pa je v zakonu tudi mnogo določb, ki vsaj na papirju ščitijo življenje, zdravje in dobrobit živali.
V Zakonu o zaščiti živali* je tako mnogo »satanskih stihov«, torej položajev, ko zakon dopušča mučenje in ubijanje živali, čeprav to ne bi smel.
Nekaj najbolj kritičnih satanskih stihov iz zakona:
4. člen
Mučenje živali je:
– vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju;
…
Komentar:
Če nekdo naklepno povzroči poškodbo, ki ni hujša, ali manj časa trajajoče ali ponavljajoče se trpljenje, ne gre za mučenje, bi bilo mogoče razbrati iz te določbe. Ali res ne gre za mučenje? Kaj pa če vse to naredi nenaklepno, ali žival ob istem dejanskem stanju ne trpi? Torej ni mučena? Ali je za žival pomembno, ali je mučena naklepno ali nenaklepno?
5. člen
V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:
…
34. . živali so živi vretenčarji razen človeka, ki so sposobne čutiti, saj imajo razvite sisteme za zaznavo in obdelavo bolečih dražljajev;
Komentar:
To pomeni, da vse tiste živali, ki niso vretenčarji, nimajo statusa po tem zakonu in zanje zaščita, ki jo zakon nudi vretenčarjem, ne velja. Takšnih vrst živali pa okoli 95 % vseh živalskih vrst. Velika večina živali je torej brez zaščite in na milost in nemilost prepuščena satanizmu mnogih ljudi. Z vsemi temi živalmi lahko človek počne kar hoče: lahko jih muči, ubija, pa za to pred zakonom ne bo odgovarjal.
Takšna definicija pojma živali je seveda v nasprotju z ustavno določbo 4. odst. 72. člena ustave, ki pravi, da zakon določa zaščito živali pred mučenjem. Ustava ne govori o tem, da zakon določa zaščito vretenčarjev pred mučenjem, temveč vseh živali, torej tudi nevretenčarjev.
II. ZAŠČITA ŽIVALI
1. Reja živali
7. člen
Skrbnik živali mora živali zagotoviti:
– bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji;
– svobodo gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečuje nepotrebno trpljenje;
– dovolj prostora, če je privezana ali zaprta, glede na njene fiziološke in etološke potrebe v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji;
…
Komentar:
Pojavljajo se besedne zveze kot so »v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji« in »nepotrebno trpljenje«. Ali so ustaljene izkušnje v korist živali ali ne? Ali ščitijo živali ali pa človeški sebični odnos do živali? Kdaj je bila znanost v resnici za živali in kdaj jih je ščitila? Kdaj je za živali potrebno trpljenje? Ali živali potrebujejo trpljenje, da lahko živijo? In ustaljene izkušnje! Čigave: živalske ali človeške?
15. člen
Prepovedana ravnanja so:
– zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolno občevanje med človekom in živaljo, z njim izenačeno spolno ravnanje ali kakšno drugo spolno dejanje zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb;
– izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim ali kemičnim učinkom v nasprotju z določbami tega zakona;
…
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so dovoljena naslednja ravnanja:
a) odlov živali v skladu s predpisi o lovstvu in ribištvu;
b) odvzem živali iz narave v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, lovstvo in ribištvo;
c) sokolarjenje v skladu s predpisi o lovstvu;
…
d) streljanje gojene divjadi v oborah, kadar živali ni mogoče fiksirati z namenom zakola oziroma bi to dejanje ogrožalo varstvo in zaščito ljudi oziroma živali;
…
Komentar:
Določbe 15. člena določajo mnoga prepovedana ravnanja ljudi do živali, kar je vsekakor zaščita živali in zato so te določbe za živali zelo pomembne. Toda vse to se ne nanaša na lov ali odstrel prostoživečih živali ali ribolov, streljanje živali v oborah oz. glede »nevarnih« živali, sokolarjenje. Tam je dovoljeno praktično vse. Tam zaščite živali sploh ni, še minimalne ne iz tega člena, da se ne omenja tista prava zaščita, to je prepoved ubijanja živali. Milijone živali je vsako leto kruto pomorjenih pri lovu in ribolovu. Zanje ni zaščite po Zakonu o zaščiti živali, čeprav ustava tudi za prostoživeče živali zahteva, da zakon uredi to zaščito. Ali ne gre za shizofrenijo? Ali mogoče za kakšno drugo “duševno bolezen” zakona?
4. Poskusi na živalih in delo na izoliranih tkivih, organih in truplih predhodno usmrčenih živali
20.a člen do 24. člena
Komentar:
Omenjeni členi v glavnem omogočajo poskuse na živalih za različne namene. Ali so poskusi na živalih v korist živali? Jasno je, da ne! Ali so poskusi na živalih mučenje živali? Jasno je, da da! Ali nima Zakon o zaščiti živali ustavne naloge, da zaščiti živali pred mučenjem? Zakaj potem dopušča mučenje živali oz. to mučenje celo legalizira. Ali tudi tukaj gre za kakšno “duševno bolezen” zakona?
5. Zakol živali
25. člen
Zakol se izvaja v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1099/2009.
Ne glede na četrti odstavek 4. člena Uredbe 1099/09/ES mora biti omamljenje živali izvedeno tudi pri obrednem zakolu, razen če gre za zakol perutnine, kuncev in zajcev izven klavnice za zasebno domačo porabo.
Zakol živali, ki ni urejen z Uredbo 1099/2009/ES, je dovoljeno izvesti le po postopkih, po katerih je žival usmrčena v trenutku, oziroma z ustrezno predhodno omamo.
Komentar:
Zakol živali spada skupaj z lovom in poskusi na živalih v najtemnejšo zgodovino človeštva. Ali je zakol v korist živali in ščiti njihova življenja, zdravje in dobrobit, kot je zaščita živali opredeljena v 1. členu zakona? In kar bi moral storiti. Ali ni zakol živali kot posledica množične živinoreje pripeljal človeka do prepada oz. že vanj? Kajti živinoreja s svojimi produkti, to je živili živalskega porekla, sopovzroča uničevanje okolja, podnebne spremembe, civilizacijske bolezni in neverjetno trpljenje nedolžnih živih bitij. In vse to aktivno podpirajo državni organi Slovenije, ki bi morali delovati v korist ljudi, živali in narave – delujejo pa ravno nasprotno. Vprašanje je, katera dejavnost je bolj škodljiva kot živinoreja!
6. Usmrtitev živali
26. člen
Usmrtitev živali je dovoljena, če:
1. je takšen ukrep odrejen zaradi diagnostičnih preiskav ali preprečevanja ter zatiranja določenih bolezni živali in zoonoz;
…
21. gre za odvzete ali najdene živali iz 6.b in 6.č člena tega zakona, za katere ni mogoče zagotoviti bivanja in namestitve pod predpisanimi pogoji.
…
Komentar:
Ta člen določa kar 21 situacij, v katerih je mogoča usmrtitev živali. Kako je to mogoče, če mora zakon zaščiti življenje živali, kar izhaja iz prvega člena zakona? Ali je usmrtitev živali zaščita njihovega življenja? To bi lahko trdil samo nekdo iz podzemlja! In katoliške cerkve!
7. Ugrizi psov in šolanje psov
26.b člen
Če je pes z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi smrti človeka ali suma posebno hude telesne poškodbe, uradni veterinar zaradi odvrnitve splošne nevarnosti in opazovanja na steklino z ustno odločbo odvzame psa in odredi skrbniku takojšnjo namestitev psa v izolatorij pristojne veterinarske organizacije za obdobje do izključitve suma na steklino.
…
Uradni veterinar odredi usmrtitev psa:
– če je z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi smrti človeka;
– če je iz obvestila iz prvega odstavka prejšnjega člena razvidno, da je pes z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi posebno hude telesne poškodbe.
…
Komentar:
Usmrtitev psa v smislu zgornjih določb je navadno biblijsko maščevanje države nad nedolžnimi živalmi. Noben pes ne bo ugriznil človeka ali drugo živali iz svoje volje. Vedno za tem stoji človek in njegov negativni vpliv na živalski svet. Če je bil človek udeležen ali povzročil smrt človeka, ali ga država umori? Ne! Zakaj pa potem umori nedolžno žival? Seveda obstajajo mnogi načini, da se »nevarnega psa« »socializira« in se mu tako odvzame nevarnost za druge. In se ga tako reši pred umorom s strani države!
Končni komentar:
V 21. stoletju imeti zakon, ki naj bi ščitil živali, v resnici pa ščiti satanski odnos človeka do živali, je absurd. In kaže, da Slovenija v vsej svoji zgodovini ni kaj dosti etično-moralno napredovala. Jasno je, da takšni državi ni pomoči in se bo kmalu znašla na smetišču zgodovine! Seveda ne bo edina, vsem tistim, ki se niso dvignile iz močvirja uničevanja živali in narave pa tudi ljudi, so šteti dnevi. Prihaja nova doba, doba etike, doba življenja.
*http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1353 (8.1.2023).
