O mleku
Mnogi trdijo, da je mleko v primerjavi z drugimi živili idealna prehrana, ker vsebuje vsa pomembna hranila. Mleko naj bi priporočal že Hipokrat pri zdravljenju in krepitvi organizma. Tudi zdaj se mleko priporoča kot živilo, ki naj bi ga človek zaužil v vsakodnevni prehrani. Pili naj bi ga vsi, tako otroci kot odrasli, ti naj bi spili celo pol litra na dan. Mleko in mlečni izdelki naj bi bili del zdrave in uravnotežene prehrane. V marsikateri šoli učijo, da je mleko nujen del prehrane.
Da je mleko obstojno, ga je potrebno predelati in s tem uničiti mikroorganizme, ki so škodljivi zdravju človeka. To pa pomeni, da mleko ni več »mleko«, torej tisto, kar je dala žival in je namenjeno za prehrano njenega mladiča. Ne gre več za naravno živilo, temveč za industrijsko pridobljeno živilo, ki je namenjeno zgolj pridobivanju dobička. Gre za »bivše mleko«, gre za tekočino, ki je podobna mleku. S predelavo izgubi mleko naravne lastnosti. Že samo s prekuhavanjem se spremenijo maščobe in beljakovine ter uničijo koristni encimi in vitamini, pasterizacija in homogenizacija pa mleko tudi biološko spremenita. Mleko med drugim telo zakisa in zasluzi.
Človek je edino bitje, ki tudi v odrasli dobi uživa mleko, nekateri pravijo, da gre za večne dojenčke. Živali ga uživajo samo tako dolgo, dokler ne odrastejo toliko, da lahko uživajo drugo hrano. To v bistvu velja tudi za človeka. Mleko je nujno samo na začetku življenja, kasneje ne več, takrat je v principu škodljivo, saj to dokazujejo razne znanstvene raziskave. Kasneje tudi po naravi stvari ni predvideno, da bi ga človek užival. Na to kaže tudi to dejstvo, da odrasel človek nima encima laktaze, torej encima za razgradnjo mlečnega sladkorja oz. da aktivna moč tega encima pade kmalu po tistem po odstavitvi otroka od materinega mleka. Telo dojenčkov namreč po prenehanju sesanja preneha proizvajati laktazo. Zato se lahko pojavi alergija na laktozo, v Sloveniji naj bi imelo laktozno intoleranco kar približno polovica prebivalcev. Večina odraslih v Aziji in Afriki se na kravje mleko odzove s slabostjo, drisko in napenjanjem. Poleg tega mleko vsebuje škodljivi kazein, ki ga človekovo telo po tretjem letu starosti ni več sposobno razgrajevati. Če je mleko varno in zdravo živilo, zakaj potem napihovanje, vetrovi in driska, ki so lahko posledica uživanja mleka. To je jasen znak narave, da je mleko samo za dojenčke, ki ga dobijo direktno od svoje matere, in to brez kakršnekoli obdelave in posrednikov. Mleko sploh ne pride na zrak in svetlobo, temveč gre iz materinih prsi v telo dojenčka, podobno je tudi pri živalih. Tudi dejstvi, da se mleko zelo hitro pokvari in da je za obstojnost potrebna industrijska obdelava, potrjujeta to. Ko mleko namreč pride v zunanje okolje, se prične njegov propad oz. razkroj, za kar poskrbijo zrak, svetloba in mikroorganizmi. Če bi narava mleko namenila tudi za odrasle ljudi, bi bilo mleko samo po sebi obstojno kar nekaj časa. Zato je pitje mleka po prenehanju dojenja, pa še tujega, nasilje nad lastnim telesom. Še za bistveno večje nasilje pa seveda gre v primeru živali, ki dajejo mleko za prehrano ljudi.
Ker je mleko samo takrat mleko, ko gre neposredno od matere v otroka, bi bilo mogoče celo reči, da še nihče ni videl mleka. Kajti tisto, kar človek vidi, je samo mleku podobna tekočina, saj se mleko takoj, ko pride iz materinih prsi oz. vimena živali na svetlobo začne spreminjati v nekaj, kar ni več originalno mleko. To namreč gre iz matere v otroka brez da bi videlo svetlobo oz. gre direktno iz enega telesa v drugega.
