Neka francoska ribiška organizacija je vložila tožbo proti prehrambnemu konglomeratu Nestlé. Neka njena tovarna mleka je namreč v reko Aisne na severovzhodu Francije spustila biološki mulj, ki je pomoril tisoče rib v tej reki. »Do zdaj smo iz vode izvlekli tri tone poginulih rib. Prizadetih je bilo 14 vrst, tudi zaščitene jegulje,« je dejal predsednik ribiške federacije v Ardenih Michel Adam. Škode naj bi bilo za več tisoč evrov.
Vprašanje je, zakaj je ribiška organizacija tožila Nestlé? Ali zaradi tega, ker so umirale ribe in bi bili ribiči iskreno prizadeti zaradi tega ali pa zaradi tega, ker sami ne bodo mogli uloviti oz. pomoriti rib, ki jih je sicer pobil Nestlé. In pri tem uživati v svoji morilski sli, ki jih sili ali v mučenje ali pa v morjenje nedolžnih živali. Ali pa je mogoče kakšen drug razlog. Da bodo ribiči spet lahko izvajali svojo lovsko strast, bodo morali v reko spustiti druge ribe ali pa počakati, da bo narava poskrbela za »sanacijo« reke. Ali pa se preseliti kam drugam, kjer je še dovolj njihovega »plena«! Ali ne gre pri vsem tem za farizejstvo? Vložiti tožbo na sodišče, ker tožnik ni mogel pomoriti rib, ker je to storil nekdo drug!
Ribiči v Sloveniji pravijo, da je cilj njihovega delovanja tudi ohranjanje narave in ribjih populacij. Očitno naravo ohranjajo tako, da ubijajo ali mučijo njihove dele. Tudi ribje populacije ohranjajo tako, torej ali z mučenjem ali z morjenjem njihovih delov. In takšno ravnanje je celo v javnem interesu, vsaj v Sloveniji. Ubijanje in mučenje živih bitij je v javnem interesu? Ali ni to absurdno? Ali je del javnega interesa trpljenje in umor nedolžnega živega bitja? Ali je del kulture morjenje živih bitij? To je civilizirana in kulturna Slovenija. In ne samo Slovenija. Tudi drugje je bolj ali manj enako.
