Kakšno vprašanje bo marsikdo rekel. Seveda je polž živali, bo odvrnil nekdo drug. Če ni žival, ali je rastlina, bo komentiral tretji in dodal, da tudi mineral ni. Toda, ali polž res žival? Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je žival bitje, ki se hrani z organskimi snovmi, ima čutila in se navadno lahko premika. Kako pa pojem živali opredeljuje Zakon o zaščiti živali, torej temeljni zakon s področja živali? Pravi, da »živali so živi vretenčarji razen človeka, ki so sposobne čutiti, saj imajo razvite sisteme za zaznavo in obdelavo bolečih dražljajev«. To je definicija, ki je bila vnesena v ZZZiv s spremembo zakona leta 2013.
SSKJ definira polža kot žival z mehkim telesom, s tipalnicami na glavi, navadno s hišico. Polž* torej ni vretenčar in tako nima zaščite po Zakonu o zaščiti živali. Glede na to, da polž po tem zakonu ni živali, ali ima zaščito po Kazenskem zakoniku (KZ)? Ta namreč vsebuje poglavje z naslovom Mučenje živali, poleg tega pa v mnogih določbah omenja živali. Ali KZ vsebuje definicijo živali, torej, kaj je žival? Ni je najti. To pa po vsej verjetnosti pomeni, da uporablja definicijo iz Zakona o zaščiti živali. Tam pa polž, kot že navedeno, ne spada med živali. Očitno tudi Kazenski zakonik ne ščiti vseh živali pred mučenjem, temveč samo tiste, ki jih kot žival opredeljuje Zakon o zaščiti živali: to pa so živi vretenčarji razen človeka, ki so sposobni čutiti. Tako kot ZZZiv tudi KZ ne ščiti polža pred mučenjem.
Kaj pomeni, da polž nima zakonske zaščite pred mučenjem?
Ali to pomeni, da lahko človek muči polže in za to kazensko ne odgovarja? Ali to pomeni, da lahko človek polže namerno pohodi brez kazenskih posledic? Ali to pomeni, da lahko človek brez kakršnih koli omejitev in posledic dela na polžih poskuse na živalih? Ali to pomeni, da lahko človek zbada, stiska, udarja, meče … polže, kar je sicer prepovedano po 15. členu ZZZiv brez kazenskih posledic – torej ne da bi se znašel na sodišču zaradi prekrška po 45. členu ZZZiv?
Vidi se, kako je pravna država v obravnavanem primeru izigrala polže, ki so nevretenčarji. Po Zakonu o zaščiti živali zaščite pred mučenjem nima velika večina živalskih vrst oz. živali, kajti nevretenčarji obsegajo okrog 95 % vseh živalskih vrst. Zelo žalostno. Prevarala pa je tudi mnoge ljudi, ki mislijo, da Zakon o zaščiti živali ščiti vse živali pred mučenjem, kot se to vidi na prvi pogled. Hudič pa je v podrobnostih, »drobni tisk« je živalim zelo nenaklonjen. Res pa je, da so nekateri nevretenčarji zaščiteni s predpisi s področja ohranjanja narave kot zaščitene vrste. Gre vsaj za Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Vprašanje pa je, ali je takšna zaščita enakovredna tisti po Zakonu o zaščiti živali. To velja tudi za 14. člen Zakona o ohranjanju narave, ki sicer določa, da je živali prepovedano namerno, brez opravičljivega razloga ubijati, poškodovati, odvzemati iz narave ali vznemirjati, kajti že v istem členu je zapisano, da je razlog opravičljiv, če ima dejanje koristno posledico in je družbeno sprejemljivo.
Po eni strani je polž žival, po drugi strani pa v celoti ali vsej delno polž ni žival. Dejansko in v skladu z biološko znanostjo je polž žival, pravno pa vsaj glede zaščite pred mučenjem ne. Gre za absurdno logiko pravne države.
Pa še nekaj. Tudi prostoživeče živali, ki se lovijo, nimajo statusa živali v smislu 15. člena ZZZiv, v katerem so navedena prepovedana ravnanja, čeprav so živi vretenčarji, ki so sposobni čutiti. Leto za letom v Sloveniji lovci nekaznovano pomorijo sto tisoče živali, ki grozljivo trpijo ob svoji nenaravni smrti. Smrti, ki jo po ukazu pravne države izvršijo tisti, ki jim je ubijanje živih bitij hobi in užitek. Namerno mučenje živali in uničevanje narave na državno povelje!
Po eni strani je polž žival, po drugi strani pa polž ni žival. Dejansko je polž živali, pravno pa ne. Gre za absurdno logiko pravne države.
____________
*V tem prispevku je kot polž mišljen polž iz vrste Helix Aspersa Muller, ki ga gojijo na mnogih farmah za potrebe kulinarike.
