»Od 22. do 30. avgusta 2020 potekajo dnevi odprtih vrat slovenskih kmetij in podeželskih projektov, kjer lahko od blizu spoznate uspešne zgodbe slovenskega podeželja ter degustirate njihove domače lokalne dobrote,« piše na spletni strani projekta Naša super hrana, ki ga podpira nekaj državnih institucij. Kot je razvidno iz spletne strani, je med kmetijami, ki sodelujejo v tem projektu, tudi nekaj živinorejskih.
Kaj lahko živinorejske kmetije ponudijo obiskovalcem? Svobodne ali zasužnjene živali? Srečne ali nesrečne živali? Zdrave ali bolne živali? Marsikateri lastnik oz. skrbnik bo seveda dejal, da so njegove živali srečne, zdrave pa pa tudi svobodne, ker se prosto pasejo na travniku. Toda, ali je to res? Kdo je srečen v ujetništvu? In to celotno življenje! Če bi živali govorile človekovo govorico, se ne bi našla žival, ki bi dejala, da je srečna v ujetništvu. Kajti živali so v principu ustvarjene kot svobodna bitja. Človek je tisti, ki jim je ukradel svobodo. Dejstvo, da se nekatere živali lahko svobodno gibajo in pasejo na travniku seveda stvari ne spremeni. Kajti to ni tista svoboda, ki je vgrajena v dušo živali. Ali je del svobode tudi nenaravna kruta smrt v klavnici? Ali pa tako velika vimena, da žival zelo težko hodi ali pa še to ne? Ali pa kastracija nekaterih prašičev? Ali so lahko zasužnjene živali zdrave? Ali so lahko nesrečne živali zdrave. Težko, kajti takšne živali so vsaj psihično uničene in tudi zaradi tega mnogokrat tudi fizično bolne.
Kako bi se počutil človek, če bi moral biti celo življenje v ujetništvu? In to na malem prostoru, npr. v kletki! Bi bil srečen in zdrav? Težko verjetno. Zakaj pa morajo biti živali ujetnice? Ali so manjvredne od človeka? Ali nimajo svoje lastne vrednosti? Za živinorejce in državo očitno ne. Pa še za marsikoga drugega ne. So na žalost samo sredstvo za dobiček in »užitek«.
Zlato pravilo velja tudi v odnosu do živali. Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim. Zakaj nekateri tega nočejo? Zakaj država ignorira zlato pravilo? Mogoče zato, ker je to pot v boljšo družbo, kar pa slabi državo in lobije, ki so si podredili državo.
Država, ki bi morala zaščiti živali pred mučenjem, to pa izhaja iz 72. člena slovenske ustave, deluje ravno nasprotno. Dopušča nepredstavljivo mučenje živali na živinorejskih kmetijah in za to škodljivo podporo, uporablja davkoplačevalski denar. Čeprav država dobro ve, kako je živinoreja škodljiva za celotno družbo, pa jo še naprej podpira in tako zabada nož v hrbet družbi. Vse to kaže, da državi ni nič za živali in tudi ne za ljudi. Satanski lobiji, ki so si podredili državo, očitno želijo trpljenje živali in ljudi. Pa še kaj več – niti umori jim niso tuji, še posebej ne živali – pri čemer ne gre za nekaj umorov, temveč za vsakodnevne množične pokole.
