V Vzhodnokitajskem morju je v začetku septembra 2020 potonila tovorna ladja, ki je prevažala 5867 krav z Nove Zelandije na Kitajsko. Posadka je štela 43 ljudi, dva od njih so rešili, pri čemer je eden kasneje umrl.
Nova Zelandija je po nesreči ladje začasno prekinila izvoz živine, saj pristojno ministrstvo želi razumeti, kaj se je zgodilo z ladjo, pišejo mediji. Z ladjo ali z živalmi? Zadeva je jasna. Živali, ki so bile nagnetene na ladji, so umrle grozljive smrti. Večina jih je skupaj z ladjo potonila in ni imela možnosti rešitve. Za živali ni bilo rešilnih jopičev ali rešilnih čolnov kot za posadko. Po tistem, ki je ladja potonila, krav nihče ni iskal, ljudje so iskali samo ljudi ne pa tudi živali. Vprašanje je, ali si je mogoče zamisliti, kaj vse se je dogajalo s kravami med prevozom po morju v prostoru, kjer so bile. In nato med potapljanjem in po tistem, ki je ladja potonila. Kakšen strah, kakšno trpljenje živali, ki so čutile, da prihaja konec njihovega življenja. Da bodo umrle nasilne smrti, ki jo je povzročil nevestni in surov človek. Verjetno je podobno tudi pri drugih ladijskih prevozih živali, če pride do nesreče. Težko je namreč verjeti, da bodo živali v primeru ladijske nesreče imele enak status kot ljudje, ki sestavljajo posadko. Ali kot potniki velikih križark, na katerih je več tisoč ljudi in za katere so pripravljeni rešilni jopiči in čolni v primeru nesreče. Pa verjetno še kakšen drugi način reševanja. Zato se postavi vprašanje, ali niso živali, ki jih prevažajo po morju, že vnaprej obsojene na smrt, če pride do nesreče ladje. Še posebej, če do nesreče pride na odprtem morju.
Vse to je tipičen primer specizma in antropocentričnega pogleda na živali. Živali niso pomembne, važen je samo človek. Zanje pravica do življenja ne obstaja. Rešujejo se samo ljudje in ne živali. Če se rešujejo tudi te, je to bolj izjema in kot pravilo. Zato je potrebno ustavili vse komercialne prevoze živali. Seveda je potrebno odpraviti tudi klavnice, saj je bilo v tem konkretnem primeru 5867 nedolžnih krav namenjenih v klavnice in nato na krožnike. Prevozi so lahko dovoljeni samo, če so v korist živali.
Dnevno vozijo stotisoče živali po morjih sveta iz enega konca do drugega in nato v klavnico. Kako dolgo še? Kako dolgo bo še potekalo neznosno in nepotrebno trpljenje nedolžnih živali, ki se rojevajo samo zato, da pristanejo na krožniku?
