Na svetovni dan varstva živali, to je 4. oktobra, se je oglasilo tudi kmetijsko ministrstvo. V svojem sporočilu za javnost ministrstvo piše tudi:
– Etika ravnanja z živalmi se danes odraža tudi v zakonodaji številnih držav. Evropska unija je na tem področju v mnogočem vodilna.
– Tudi v Sloveniji smo v našo zakonodajo že lani zapisali, da so živali čuteča bitja.
– Vsak posameznik mora razumeti, kaj pomeni trpljenje živali, in se truditi, da ga ne povzroča.
– Nadvse pomembno je tudi, da se sočutna misel razvija že pri mladih. Vse to lahko dosežemo z učenjem odnosa do živali že v otroštvu, v okviru družine, vrtca, šole, znotraj lokalnih skupnosti in najpomembnejše, z lastnim zgledom.- Kdor je sočuten do živali, bo takšen tudi do sočloveka.
Vse to so lepe besede, toda stvarnost za živali je drugačna. Kakšna je etika ravnanja z živalmi, ki se odraža v zakonodaji številnih držav, je razvidno, če človek pogleda v klavnico, gre v gozd, kjer lovci morijo nedolžen živali ali pokuka v raziskovalne laboratorije, kjer na veliko mučijo številne živali. Očitno za zakonodajo vse te živali niso čuteča bitja, kajti če bi bila, potem bi zakonodaja prepovedala prej opisana ravnanja (klavnice, lov, poskusi na živalih). Ali je v Sloveniji drugače kot v drugih državah?
Če ministrstvo pravi, da mora vsak posamezni razumeti, kaj pomeni trpljenje živali in se truditi, da ga ne povzroča, bi ono moralo biti prvo, ki bi to uresničilo oz. uresničevalo. Kajti, kar pričakuješ, da storijo drugi, stori ti prvi, je zlato pravilo in to velja tudi v delovanju državnih organov. Ali ministrstvo razume, kaj pomeni trpljenje živali? Stanje živali, ki grozljivo trpijo, jasno kaže, da ne. Kajti če bi, potem bi to trpljenje preprečilo. Kdo ne razume trpljenja živali? Mogoče državna uprava?! Ali ni namerno povzročanje trpljenja živali lastnost oz. del psihopatskega odnosa do drugih? Državna uprava s svojimi pravnimi akti legitimira in dovoljuje skrajno neetično ravnaje ljudi z živalmi.
Seveda je zelo pomembno, da se sočutna misel do živali razvija že pri mladih. Kaj je naredila država v tem smislu? Lovci hodijo po osnovnih šolah in otrokom sugerirajo svoj krvavi odnos do živali, šolske kuhinje so polne mesa in drugih živil živalskega izvora, šolski kurikulum se ne distancira od klavnic, farm, lova in drugih do živali neetičnih ravnanj (če govori o živalih, govori s stališča antropocentrične logike) … Po eni strani govori o etiki in sočutju do živali, po drugi strani pa podpira ravnanja, ki so proti temu. Ali ni to svetohlinsko oz. hinavsko?
Kdor je sočuten do živali, bo takšen tudi o sočloveka. Kako to izgleda, smo dobro videli na protestih v Ljubljani v torek, 5. oktobra 2021, kjer je policija solzivcu in drugim nevarnim snovem izpostavila konje in pse, ki jih je imela s seboj in jih je uporabljala v okviru nasilja do protestnikov. Ali je bila policija sočutna do živali? Jasno je, da ne. Kaj pa do ljudi?
Eno so besede, drugo pa dejanja. Kmetijsko ministrstvo je še enkrat dokazalo, da lepo govori, da pa so njena dejanja nekaj drugega. Govori o sočutju do živali, samo pa podpira nesočuten odnos do živali, za katere dobro ve, da so čuteča bitja. Toda zanjo so čuteča bitja očitno samo na papirju.
