Mnogi za prostoživeče živali uporabljajo izraz divjad. Ta izraz uporabljajo tudi nekateri predpisi, npr. Zakon o divjadi in lovstvu in na njem temelječi podzakonski akti. Ta zakon opredeljuje divjad kot vrste prosto živečih sesalcev in ptic, ki se lovijo.
Od kod izhaja ta izraz divjad? Po slovenskem etimološkem slovarju izhaja beseda divjad iz besede divji. Ta beseda pa je prvotno pomenila »takšen kot zli duh«. Divjad naj bi bila torej v bistvu zli duh, demon. Ali je človek v prostoživečih živalih videl demona? Ali je mogoče to razlog, da je človek nekatere prostoživeče živali začel ubijati oz. loviti?
Ne glede na vse to pa je ta izraz žaljiv za živali. Je izraz podcenjevanja in antropocentričnega pogleda na svet. Torej pogleda, ki živali smatra kot sredstvo za zadovoljevanje človekovih potreb, sedaj predvsem satanskega užitka pri ubijanju nedolžnih živih bitij. Človek živali še vedno smatra, vsaj v prenesenem pomenu, za demone, torej tiste, ki jih je potrebno uničiti. Ker so nevarni za ljudi, ker povzročajo škodo, ker jih je preveč … Toda to samo izgovori, ki prikrivajo že omenjen satanski užitek lovcev in drugih pri ubijanju. Če lovci v prostoživečih živalih »vidijo« zli duhove oz. demone, je potrebno reči, da so ravno oni demoni, torej tisti, ki uničujejo nedolžna živa bitja in s tem tudi naravo. Seveda pa je demonski tudi tisti predpis, ki to omogoča. Kaj bi bilo reči še za tisti državni organ, ki je takšen predpis sprejel?
Izraz divjad bi bilo potrebno opustiti in ga nadomestiti npr. z besedno zvezo prostoživeče živali, kar nekateri predpisi sicer že uporabljajo. Vsekakor pa bi bilo potrebno takoj prepovedati lov. Ta je v vsakem pogledu neetičen in zelo škodljiv za vse. Je izraz zli duha!
