Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sredi poletja 2020 objavilo javni razpis za podukrep 4.1 iz Programa za razvoj podeželja 2014–2020, ki prinaša devet milijonov evrov izključno za naložbe kmetijskih gospodarstev v dobrobit živali oziroma nadstandardne zahteve pri reji prašičev. S tem razpisom želi ministrstvo prašičerejskim kmetijam in podjetjem pomagati do večje vzreje plemenskih svinj, da bi se skotilo več prašičev in da bi pri vzreji okrepili tudi dobrobit, torej dobro počutje živali.
Gre za razpis, ki je škodljiv za Slovenijo, saj še veča sektor prašičereje v Sloveniji, torej sektor, ki je v vseh pogledih škodljiv. Prašiči v reji zelo trpijo, saj živijo v razmerah, ki so zanje zelo škodljive. Ko dosežejo določeno starost, jih kruto umorijo v klavnicah. Ko pride prašičje meso na krožnike, pa je to škodljivo še za ljudi, kajti dokazano je, da je meso zelo škodljivo za zdravje. Prašičereja pa je seveda zelo škodljiva tudi za naravo.
Država želi, da se skoti, torej rodi še več prašičev. Še več trpljenja nedolžnih živali, še več krutih umorov v klavnicah, še več uničevanja narave, še več bolnih ljudi. Ali je to cilj države? Povzročati trpljenje in moriti. Uničevati in uničevati.
Da bi se okrepila tudi dobrobit živali, naj bi bil še cilj razpisa. Kakšno dobrobit ima žival, ki živi zaprta na malem prostoru in ki je samo stroj za proizvodnjo mesa, torej za nekaj zelo škodljivega!
Namesto, da bi država odpravila prašičerejo, neutrudno zalaga živinorejski sektor z javnimi sredstvi. In to celo z nepovratnimi. S sredstvi, ki jih sploh ni potrebno vrniti. Z darili. S sredstvi vseh državljanov uničuje živali, naravo in tudi ljudi. Kdaj se bo takšno satansko ravnanje države končalo?
Ne bi bilo slabo, če bi vodstvo ministrstva zamenjalo prašiče v »štali« in tam nekaj časa živelo. V lastnih iztrebkih in v ozkih kletkah. Mogoče bi potem razmisli, ali še bodo naprej podpirali nekaj izjemno negativnega. Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim. Zlato pravilo velja tudi v odnosu ljudi do živali.