Četrti oktober se v svetu »praznuje« kot dan varstva živali, nekateri ta dan razširijo tudi na ves teden, in to je vsekakor pohvalno. Ta dan je bil izbran, ker je na ta dan god svetega Frančiška Asiškega; znanega kot ljubitelja živali in njihovega varuha. Če bi danes izbirali dan varstva živali, je malo verjetno, da bi izbrali dan, ko goduje pripadnik cerkve, kajti katolika cerkev je ena izmed organizacij, ki je usmerjena proti živalim. Odobrava namreč lov, ubijanje živalih za prehrano in obleko, poskuse na živalih … pa čeprav po drugi strani pravi, da so živali od Boga ustvarjena bitja in uči Ne ubijaj!. Takšna usmeritev cerkve vsekakor ni podlaga za varstvo živali, pa čeprav naj bi bil sveti Frančišek živalim zelo naklonjen.
Številni ljudje svetovni dan varstva živali povezujejo samo s hišnimi živalmi, predvsem s psi in mačkami in menijo, da je potrebno varovati samo te. Vendar pa obstajajo tudi druge živali, npr. gozdne, druge domače živali in živali, na katerih izvajajo poskuse – varstvo bi moralo biti razširjeno tudi nanje.
Kakšno bi moralo biti pravo varstvo živali? Predvsem bi bilo treba zavarovati najpomembnejšo dobrino vsakega živega bitja – življenje. Tako kot se varuje človeško življenje, je treba varovati tudi življenje živali. Ne samo vrste kot takšne, temveč tudi življenje vsake posamezne živali. Male, velike, domače, hišne, gozdne, poskusne, stare, mlade, lepe, manj lepe … Živali imajo po sami biti stvarstva pravico do življenja. To izhaja tudi iz že omenjene zapovedi Ne ubijaj!, ki je vsaj na »krščanskem« Zahodu pripoznana kot Božja zapoved. Zato bi bilo treba priznati živalim pravico do življenja. Poleg tega pa bi morali ljudje priznati živalim tudi pravico do dostojanstva, ki jim tudi pripada sama po sebi. Iz te pravice pa izhajajo tudi druge pravice, npr. do zdravja, svobode, dobrega počutja, hrane, družine …
Ali bodo živali dobile svoje pravice? Vsekakor, vprašanje je samo kdaj. To izhaja tudi iz biblije, kjer piše nekaj zanimivega in sicer: »Volk bo prebival z jagnjetom in panter bo ležal s kozličem. Teliček in levic se bosta skupaj redila, majhen deček ju bo poganjal Krava in medvedka se bosta skupaj pasli, njuni mladiči bodo skupaj ležali in lev bo jedel slamo kakor govedo. Dojenček se bo igral nad gadjo luknjo in odstavljeni bo iztezal svojo roko v modrasjo odprtino. Ne bodo škodovali ne uničevali na vsej moji sveti gori, kajti dežela bo polna Gospodovega spoznanja …« (Izaija 11,6-9) Tako je opisal kraljestvo miru prerok Izaija in če je Zahod krščanski, bi moral prerokove besede uresničiti že zdavnaj. Ker pa mnogim ni mar za mir med ljudmi in živalmi, saj imajo od tega dobiček, ves čas delujejo proti kraljestvu miru in s tem, združeni v razne lobije (lovski, mesarski, konjeniški …) prek državnih organov ter hudobcev in slabičev v teh organih in zunaj njih, povzročajo hudo trpljenje živalim in naravi. Seveda pa zaradi teh lobijev trpi in umira tudi milijone ljudi, ki uživajo hrano živalskega izvora, ki je, kot je tudi znanstveno dokazano, zelo škodljiva. In za sabo pušča potoke krvi: tako živalske kot človeške.
Ali se je kaj spremenilo na področju varstva živali od lanskega 4. oktobra? Nič bistvenega, kajti milijone živali še zmeraj pobijajo samoimenovani varuhi narave (lovci), milijarde jih »pobijejo« mesojedci in drugi. Koliko svetovnih dni varstva živali bo še potrebnih, da bo nastalo kraljestvo miru, ki ga je napovedal Izaija in v katerem ne bo več sovražnikov živali?
