Blejskim gozdarjem pri odkrivanju lubadarja pomaga psička Lopi. Gre za 9-letno nemško ovčarko, ki je izurjena za prepoznavanje dreves, ki jih napadel lubadar. V pokljuških gozdovih lahko najde drevo, ki ga je napadel lubadar, še preden ga najdejo gozdarji. Psička Lopi namreč zavoha lubadarja že na 60 metrov in tudi če je 15 metrov visoko na drevesu. Gozdarji drevo, ki ga je Lopi prepoznala kot drevo z lubadarjem, označijo za posek. Poleti je Lopi v pokljuških gozdovih našla 300 žarišč lubadarja. Gozdarji pravijo, da je na ta način odkrito drevo ekonomsko še povsem zdravo drevo, kar pomeni, da je les enake vrednosti in kvalitete v primerjavi s tistim, na katerem ni lubadarja.
Ali je dobro ali slabo, da so Lopi zdresirali za iskanje lubadarja? Za Lopi vsekakor ni dobro, saj je samo orodje v rokah gozdarjev za iskanje lubadarja. Ta jim namreč predstavlja grožnjo, saj drevesa z lubadarjem ponavadi prej ali slej umrejo. To pa za gozdarje in lesarje pomeni izgubo dobička, saj ti gozd vidijo skozi očala ekonomije. Za državo, gozdarje in mnoge druge gozd ne predstavlja živega bitja, temveč samo vir dobička. Seveda takšen način gledanja pomeni uničevanje gozda, kar je bolj ali manj tudi uničevanje mnogih živali, saj je gozd zanje dom.
Ali je dobro ali slabo to kar dela psička Lopi? Za drevesa slabo, saj gozdarji posečejo še zdravo drevo, da ne izgubi ekonomske vrednosti. Ubijejo živo bitje, da imajo dobiček!
Ali ni pojav lubadarja, ki se naseljuje na smrekah, posledica napačne politike pogozdovanja, ko so s smrekami pogozdovali področja, kjer zanje ne obstajajo pravi pogoji za življenje. In zakaj so to delali? Zato da jih lahko čimprej posečejo in pretvorijo v dobiček, kajti smreke hitro rastejo.
Tako psička Lopi kot gozdovi so izraz specizma in antropocentrizma, saj so samo človekovo sredstvo za pridobivanje koristi. Ideologija specizma oz. antropocentrizma pa vodi človeka v propad. Kar je zdaj vedno bolj vidno.
Trening Lopi za odkrivanje lubadarja je nekaj slabega, kajti z uničevanjem lubadarja, k čemur pripomore ta psička, človek problema ne bo rešil. Reši ga lahko samo na drug način: z moralnim obnašanjem do gozda, po katerem gozd ni sredstvo za doseganje dobička, temveč enakovreden del nas.
