V svetu je vedno večja energetska kriza. Zato vlade vedno bolj priporočajo varčevanju z energijo, marsikje pa ne gre več za priporočila, temveč za ukrepe, ki predvidevajo sankcije, če ne bodo izvršeni. Poleg pomanjkanja se močno draži tudi sama energija: cene so se dvignile za več 100 odstotkov.
Med zelo velikimi porabniki elektrike in plina so seveda tudi živinoreja s pridelava oz. predelavo mesa in mleka. Kako velika porabnika sta proizvodnja mesa in predelava mleka sta na kratko pojasnila Izidor Krivec, predsednik GIZ mesne industrije, direktor Celjskih mesnin in Vinko But, direktor Mlekarne Celeia v radijski oddaji Živilska industrija v primežu energetske krize, ki je bila na sporedu prvega radijskega programa RTV Slovenija dne 7.9.2022 (Studio ob 17.00).
Izidor Krivec je dejal: »Če se dotaknemo samo meso, meso je obremenjeno z večjimi stroški energije že od samega izvora. Že pšenica se rabi, potem krmljenje živali. Ko pride pa do nas, pa so neki nadstandardi, pomeni temperature ne smejo preseči 4 stopinj, potem zamrzovanje kakor koli te stvari, potem sama obdelava mesa naprej kot so kuhanje, pečenje, sušenje pršuta je 12 mesecev pod klimo, to pomeni po trenutnih cenah elektrike nas za kilogram pršuta obremeni elektrika pri teh cenah za 1,90 oz. 2 evra. Včasih je bilo to 20 centov. To so nenormalne številke. Šunke se pečejo 5, 6 ur v nekih komorah da so pač pripravljene potem za trg. In pa seveda vzdrževanje standardov. Vsi v živilski industriji resni proizvajalci narekuje takšne in drugačne standarde in seveda mi če 8 ur delamo 8 ur tudi čistimo proizvodnjo s toplo vodo. In pa seveda sam transport – hladna veriga in na koncu mora to biti tudi v hladilnih v trgovinah, ki so tudi velik uporabnik. In tudi trgovina ima velike probleme, zato ker je velik porabnik elektrike in tudi plina.« In še Vinko But: «Pri nas je največja poraba energije zaradi prehajanja faz hlajenja in segrevanj. Mleko, ki ga sprejmemo, mora biti ohlajeno na 3 stopinje, v naslednjem koraku ga moramo segreti na 76 stopinj da ga pasteriziramo. V naslednjem koraku ga moramo nazaj ohladiti, da čaka na nadaljnji postopek predelave in zopet segreti na 38 stopinj in potem ohlajevati na koncu v hladilnih tunelih v skladišču.«
Iz povedanega se vidi, da je potrebno za predelavo mesa ogromno energije, kar seveda velja tudi za predelavo mleka. V to pa seveda ni všteta porabljena energija vzdrževanja farm, kjer živijo živali, ki jih zakoljejo in predelajo v meso oz. kjer živijo krave mlekarice. Pa seveda tudi za energijo, ki se doma porabi za pripravo mesa oz. uporabo mleka. Pri vsem tem gre za enormne količine energije, ki se uporabijo v dejavnosti, ki je že po svoji naravi zelo škodljiva, saj pomeni uničevanje živali in narave. In vsa ta energija pomeni tudi zelo velik ogljični odtis.
Ali ni vse to še en argument za odpravo živinoreje? Koliko energije bi se lahko prihranilo, če ljudje ne bi uživali živil živalskega porekla! Kajti pridelava rastlinskih živil in njihova predelava pomenita bistveno manj porabe energije. Koliko energije je potrebno za pridelavo in konzumiranje 1 kg mesa in 1 kg krompirja. Razlika je ogromna, seveda v korist krompirja.
Zakaj potem država, ki vse to ve, noče odpraviti živinoreje? Kaj stoji zadaj? Ali lahko vojska ostane brez mesojedcev? Težko, kajti vegetarijanci, še posebej pa vegani, so mnogo bolj miroljubni! Ali bi prišlo do vojne v Ukrajini, če bi bili ljudje vegani? In ali lahko pride do novih ukrajin, če so ljudje vegani? Malo verjetno!
