Ob svetovnem dnevu živali, ki se vsako leto obeležuje 4. oktobra, se lahko človek vpraša, ali se je položaj živali od prejšnjega 4. oktobra kaj izboljšal ali je še vedno tako slab kot pred enim letom. Ali se je v Sloveniji kaj pomembnega v korist živali zgodilo v zadnjem letu? Odgovor je jasen: ne. Položaj živali je izjemno slab, živali so še vedno brez pravic, ki bi ščitile njihovo življenje in dostojanstvo. Z njimi lahko človek počenja praktično karkoli, predvsem pa tisto, kar določi vladajoča elita preko formalnih organov oblasti, npr. parlamenta, vlade ali ministrstev. Ker so ti organi sestavljeni iz lovcev, ribičev, uživalcev mesa, ljubiteljev raznih prireditev, ki so v škodo živali … vse to teče dalje, saj se ti nočejo odpovedati svojim hobijem in te dejavnosti prepovedati. Pokoli živali se nadaljujejo.
Zato se je potrebno vprašati, kakšen smisel sploh ima dan zaščite živali, če ni za živali v principu nič boljše. Ali je tudi na ta dan kaj boljše za živali? Ali je na ta dan prepoved klanja, lova, ribolova, poskusov na živalih in drugih oblik mučenja živali. Seveda ne! Ta dan je enak kot tretji ali peti oktober. Ta dan je enak kot vsak drug dan v letu. Živali so mučene, ene manj, druge bolj grozljivo trpijo, potoki krvi nedolžnih bitij tečejo dalje. Čeprav so živali čuteča bitja, kar sedaj priznava celo slovenski pravni red, vsaj na »njihov dan«, to je četrti oktober, zanje ni nič bolje. Veliko leporečja mnogih »zaščitnikov« živali, predvsem državnih, bistvenih ukrepov pa ni!
O dnevu zaščite živali govorijo tudi slovenski državni organi. To so tisti, ki imajo glede zaščite živali v rokah škarje in platno. Tisti, ki bi lahko in morali poskrbeti, da živali niso mučene, kot to zahteva slovenska ustava v 72. členu. Ali so izpolnili svojo dolžnost, ki jo jim nalaga ustava? Jasno je, da ne. Zato se postavi vprašanje, ali niso izdali ustave, predvsem pa živali? Kajti klanje, morjenje prostoživečih živali, poskusi na živalih in drugi do živali neprijazni postopki spadajo pod pojem mučenje živali, ki pa je, kot že navedeno, po ustavi prepovedano.
Slej ali prej bodo vsi tisti, ki so dopuščali mučenje živali, prišli pred sodišče. Če ne pred posvetno, pa pred sodišče vzroka in učinka, torej pred vzročno sodišče. Ta pa vsakem da tisto, kar je povzročil živalim: torej dobro, če so se do živali obnašali dobro in slabo, če so živali mučili in ubijali. In pretrpeti bodo morali vso trpljenje, ki so ga povzročili živalim. V kolikor pa se bodo pravočasno spreobrnili, pa da teh negativnih posledica zanje ne bo ali pa bodo blažje.
