Združeni narodi so leta 2018 razglasili 7. junij za svetovni dan varnosti hrane. Ob tem je bila 7. junija letos v Državnem svetu konferenca na temo »Varnejša hrana, boljše zdravje«, s katero je bila obeležena tudi 20. obletnica sprejetja krovne evropske zakonodaje s področja obvladovanja varnosti živil. Konference se je udeležila tudi kmetijska ministrica I. Šinko, ki je dejala, da brez zagotavljanja varne hrane ni možno zagotavljati prehranske varnosti, zdravja ljudi, gospodarske blaginje, razvoja kmetijstva in ostalih gospodarskih panog. S tem, kar pravi ministrica, se je vsekakor strinjati. Toda, katera hrana je varna? Sta to mogoče tudi meso in mleko?
Katero živilo je varno? Država trdi, da je varno živilo tisto, ki izpolnjuje določene zahteve iz Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS) in drugih predpisih, npr. ne vsebuje mikroorganizmov ali parazitov oziroma njihovih razvojnih oblik ali izločkov, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in ne vsebuje strupenih kovin, nekovin, drugih kemičnih onesnaževalcev iz okolja ter strupenih in drugih snovi v koncentracijah, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi … Država tudi pravi, da varnost živil pomeni zagotovilo, da živilo ni škodljivo za zdravje potrošnika, če je pripravljeno oziroma zaužito za predviden namen. Ali meso ustreza vsemu temu?
Ni dvoma, da meso ustreza zakonskim biološkim, kemičnim in fizikalnim zahtevam, če je pripravljeno po postopku, ki ga zahteva država za varno živilo. Toda to je samo ena plat medalje. Druga plat so učinki mesa na zdravje ljudi, ki niso povezani z omenjenimi biološkimi, kemičnimi in fizikalnimi zahtevami (lahko pa tudi so). Ti pa so porazni. Več kot sto znanstvenih študij dokazuje, kako zelo škoduje meso zdravju. Meso je dejavnik tveganja za številne civilizacijske bolezni: od raznih vrst raka, bolezni srca in žilja do diabetesa, demence … Zaradi omenjenih bolezni umre zelo veliko ljudi, obolevnost in zdravljenje pomenita čedalje večjo obremenitev za zdravstveno blagajno. Čeprav država dobro pozna študije o škodljivosti mesa, še vedno trdi, da je meso varno živilo. Res je seveda prav nasprotno: meso je izredno nevarno.
Nerazumljivo je, da ljudje še vedno verjamejo državni pravljici o tem, da je meso varno živilo, če že praksa, torej bolezni, ki jih to živilo povzroča, potrjuje hudo škodljivost mesa. Bo kdo od državnih politikov odgovarjal zaradi širjenja neresnice o varnosti oz. neškodljivosti mesa, ki spravlja v grob trume ljudi? In seveda vsako leto na desetine milijonov živali v Sloveniji ter stotine milijard po svetu. Za »zdravo kmečko pamet« je nerazumljivo, da je lahko nekaj, kar je očitno škodljivo, kar velja za meso, varno in zdravo.
Kot že navedeno, država meni, da je meso, v kolikor izpolnjuje pogoje, ki so določeni v ZZUZIS in drugih predpisih, varno. Varno je samo na papirju, ne pa tudi dejansko. Kajti s pravno akrobatiko, ki jo dopušča pravna država, se lahko neko živilo narediti za varno ali neškodljivo samo v pravnem smislu, nikakor pa ne v dejanskem. Tudi če v predpisu piše, da je meso varno živilo, če izpolnjuje vse pogoje po tem predpisu, pa se človekovo telo ne ozira na to, kaj piše v predpisu, temveč deluje po svojem sistemu. Imunski sistem ni mogoče prevarati z nekim predpisom, kjer piše, da je meso varno.
Kar velja za varnost mesa, velja smiselno tudi za mleko in jajca.
