Kmetijsko ministrstvo je 11. decembra 2020 na svoji spletni strani objavilo novico z naslovom V zimskem času še posebej spoštujmo gozdni bonton in ne vznemirjajmo divjadi! V njem med drugim pravi: »Živali so sicer prilagojene na zimo z menjavo letne dlake z zimsko, tolšča, ki jo pridobijo v jesenskih mesecih, pa jim pomaga prebroditi mrzel del leta. Osnovna strategija preživetja divjadi pozimi je čim manj gibanja in nepotrebnega porabljanja energije, zato se umakne v tako imenovana prezimovališča, kjer ob skromni zimski prehrani potrebuje predvsem mir.« Res je, prostoživeče živali potrebujejo pozimi mir. Toda, ali potrebujejo mir samo pozimi, v drugih letnih časih pa ne? Jasno je, da živali potrebujejo mir skozi vse leto in ne samo pozimi. Jim ga ministrstvo zagotavlja? Ne!
Ministrstvo piše dalje: »Prav zato je pomembno, da se kot souporabniki življenjskega prostora živali zavedamo, da divjad vsako vznemirjanje moti in jo lahko tudi smrtno ogrozi«. Temu je treba pritrditi. Vsako vznemirjanje prostoživečih živali je zanje moteče in nevarno.
Vsekakor lepe besede kmetijskega ministrstva. Kaj pa njena dejanja v tem pogledu? Ministrstvo za kmetijstvo je »državni skrbnik« prostoživečih živali, razen velikih zveri, in gozdov. Podpira lov in sečno gozdov. Po eni strani ministrstvo opozarja pred vznemirjanjem živali v naravi, po drugi strani pa podpira lov, ki je zelo veliko vznemirjanje živali in nevarnost zanje. Lov je seveda bistveno bolj nevaren za prostoživeče živali, kot pa npr. vznemirjanje ljudi, ki se sprehajajo v naravi s psi ali brez. Lov je smrtno nevaren za gozdne živali. In to smrtno nevarnost podpira kmetijsko ministrstvo! Ali ni potem to ministrstvo dvolično, kajti po eni strani opozarja pred vznemirjanjem živali, po drugi strani pa samo z dovolitvijo lova sodeluje ne samo pri vznemirjanju živali, temveč tudi pri morjenju teh živih bitij. Ali ni to velika dvoličnost?
Kmetijsko ministrstvo tudi dovoljuje sečno dreves v gozdovih. Ali je sečnja dreves nekaj mirnega za živali ali pa gre za veliko vznemirjanje? Jasno je, da gre vznemirjanje, pa ne samo za to, temveč pri tej dejavnosti umre tudi mnogo malih gozdnih živali.
Seveda pa lov ne pomeni vznemirjanja samo za živali, temveč tudi za gozd in drevesa v njem. Vsak strel puške zelo vznemiri naravo in rastline v gozdu. Organizmi v naravi potrebujejo veliko časa, da si opomorejo samo od enega strela lovske puške, koliko časa potrebujejo šele, če gre za skupinski lov morilcev živali.
Ministrstvo piše, da je zimsko hranjenje oz. krmljenje živali dovoljeno samo lovcem. Torej če nekdo najde oslabelo žival, ji ne sme dati hrane, da se okrepi, temveč mora poklicati lovce. Žalostno, kajti poklicati mora tiste, ki živali morijo in jih pozimi krmijo samo zato, da jih lahko v drugih letnih časih pobijejo.
S sloganom Spoštujmo gozd in njegove prebivalce kmetijsko ministrstvo končuje svoj zapis. Ali ministrstvo spoštuje gozd in njegove prebivalce, če dovoljuje in spodbuja pobijanje gozdnih prebivalcev, torej živali, in sekanje in s tem uničevanje gozdov, torej domov gozdnih in drugih živali. Jasno je, da ne in zato omenjeni slogan navadna hinavščina in navadno leporečje.
Kmetijstvo ministrstvo govori eno, dela drugo. Živali in gozd umirajo, kmetijsko ministrstvo pa piše in piše. Žalostno. Koga takšno ministrstvo zastopa? Naravo ali njene nasprotnike – lovskega in gozdnega lobija, ki si z uničevanjem živih bitij polni denarnico? Ali ni takšno ministrstvo nevarno za naravo in celotno družbo? Ali je del bontona, o katerem govori ministrstvo, ubijanje in uničevanje?